Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je postavila primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini ID znak ... (sporna nepremičnina) ter podredni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 86.400 EUR. Zatrjevala je, da je dejanska lastnica sporne nepremičnine, vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist toženke je materialnopravno napačna in zanjo ni bilo podlage. Toženka je zatrjevala, da je sporno nepremičnino odkupila od naslednikov denacionalizacijske upravičenke in je njena last. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo primarnemu zahtevku in razsodilo, da se ugotovi, da je tožnica lastnica nepremičnine ID znak parcela ..., do celote, in sklenilo, da toženka nosi vse stroške tožnice ter stranske intervenientke.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - "Ali odločitev sodišča druge stopnje odstopa od ustaljene sodne prakse (predvsem sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 73/2019, sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 192/2018, sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 150/2017 in sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 67/2012), oz. ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je štelo, da je bilo na sporni parceli očitno neskladje med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem in posledično napačno zaključilo, da predlagatelj s svojim ravnanjem ni dosegel pravnega standarda skrbnosti, zato pa ni bil dobroveren in ga ne ščiti načelo zaupanja v zemljiško knjigo, oz. da načelo skrbnosti in dobrovernosti od kupca nepremičnine zahteva preiskavo denacionalizacijskega postopka v zvezi s predmetno nepremičnino, kljub dejstvu, (i) da je prodajalec kupcu jamčil lastništvo nad zadevno nepremičnino, (ii) da so podatki v zemljiški knjigi potrjevali, da je prodajalec dejanski lastnik zadevne nepremičnine in (iii) da neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z resničnim na zunaj ni bila jasno vidna? - Ali je sodišče arbitrarno odločilo, s tem ko je zaključilo, da je tožeča stranka kljub zavedanju o neskladnosti med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem ravnala v skladu s pravnim standardom skrbnosti, in tako posledično zmotno apliciralo materialno pravo?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeni vprašanji tem merilom ne ustrezata. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).