Jedro

Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrne.

II. Vsak udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrglo pritožbo drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke (I. točka izreka), (2) delno ugodilo pritožbi prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se znesek 136.474 EUR zniža za 10.610,32 EUR, znesek 11.373 EUR pa za 884,36 EUR (II. točka izreka) in (3) v ostalem pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2013 v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (III. točka izreka).

2. Prvi nasprotni udeleženec predlaga obnovo postopka pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Trdi, da se odločitev o zavrnitvi dela pritožbe opira na ugotovitev, da v spis niso bili predloženi dokazi glede trditve, da je bil predmet nakupa na dražbi točno določen del nepremičnine in ne zemljišče, na katerem stoji prizidek, in da v spisu ni darilne pogodbe z dne 27. 6.1988. Iz spisa res izhaja, da vloge z dne 2. 7. 2013, ki so ji bili priloženi darilna pogodba z dne 27. 6. 1988, gradbeno dovoljenje z dne 6. 8. 2007 in zemljiškoknjižni izpisek z dne 18. 7. 2008, ni v spisu, pritožnik pa razpolaga z dokazilom, da so bile listine pravočasno predložene sodišču. Če bi bili ti dokazi v spisu, bi bila odločitev pritožbenega sodišča drugačna. Ker navedene listine niso bile vložene v spis, je bil pritožnik prikrajšan v možnosti obravnavanja pred sodiščem druge stopnje. Ugotovitev sodišča, da je bila gradnja prizidka izvršena v času, ko je bila zemljiškoknjižna lastnica prednica današnjega predlagatelja, ki je predlog za vknjižbo podal šele 13. 6. 2008, bi upoštevala stanje ob začetku izgradnje in dejstvo, da na zemljišču, na katerem gradi pritožnik, predlagatelj ni lastnik niti solastnik. Ker tudi sodišče s prodajo v izvršilnem postopku na pridobitelja ne more prenesti več pravic, kot jih je imel dolžnik, bi upoštevanje navedenih listin privedlo do drugačne odločitve pritožbenega sodišča. 3. Predlagatelj v odgovoru na predlog za obnovo postopka predlaga njegovo zavrnitev. Meni, da pritožbeno sodišče kljub upoštevanju v predlogu predloženih listin ne bi odločilo drugače. Darilna pogodba ne dokazuje, da je bil predmet nakupa na dražbi točno določen del nepremičnine in ne tudi zemljišče, na katerem stoji prizidek. Glede na zemljiškoknjižno stanje je bil predlagatelj lastnik celotne nepremičnine do 48/100 skupaj z objekti, zgrajenimi na njej. Nasprotnega ne dokazuje niti gradbeno dovoljenje. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Predmet prodaje je bil delež 48/100 celotne nepremičnine, tak pa je bil tudi obseg dolžničine lastninske pravice. Glede na to ni obstajal niti spor o predmetu delitve niti spor o velikosti solastninskih deležev.

4. Predlog za obnovo postopka ni utemeljen.

5. Nasprotni udeleženec v predlogu za obnovo postopka uveljavlja obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, tj. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obstoj obnovitvenega razloga utemeljuje s trditvijo, da bi bila v primeru, da bi bili v spisu darilna pogodba z dne 27. 6. 1988, gradbeno dovoljenje z dne 6. 8. 2007 in zemljiškoknjižni izpisek z dne 18. 7. 2008 (kar je med postopkom pred sodiščem prve stopnje poslal na sodišče, a ni bilo vloženo v spis), sprejeta drugačna odločitev o njegovi pritožbi.

6. Pritožbeno sodišče je v sklepu, s katerim je bilo odločeno o pritožbi nasprotnih udeležencev, navedlo, (1) da gre pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, zaradi česar za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne, (2) da nasprotni udeleženci v postopku pred sodiščem prve stopnje niso navedli okoliščin, ki bi ob navedenem materialnopravnem izhodišču utemeljevale morebiten zahtevek bodisi za obstoj izključne lastninske pravice na delu nepremičnine bodisi za višji solastninski delež in (3) da v takem položaju sodišče ni bilo dolžno prekiniti postopka in nasprotnih udeležencev napotiti na pravdo.

7. Iz navedenega povzetka zaključkov pritožbenega sodišča izhaja, da razlog za zavrnitev pritožbenega stališča o tem, da je bil podan spor o predmetu delitve oziroma o velikosti solastninskih deležev, ni bil v pomanjkanju dokazov, ki bi utemeljevali sklepčne navedbe nasprotnih udeležencev, ampak v pomanjkanju ustreznih in zadostnih navedb, ki bi mogle utemeljevati zaključek, da je bil predmet prodaje v izvršilnem postopku določen del nepremičnine in ne solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet delitve v tem postopku. Upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu, tako ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi.

8. Ker že iz navedenega razloga zatrjevani obnovitveni razlog ni podan (četudi bi šlo za nezakonito postopanje sodišča v smislu 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, nasprotni udeleženec ni bil prikrajšan v pravici do obravnavanja), se o drugih predpostavkah za utemeljenost predloga za obnovo postopka ni bilo treba izreči. 9. Po navedenem je pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka zavrnilo (401. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti pisno, v dveh izvodih, v roku 15 dni pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Pritožba je vložena pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.