Jedro

Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je izvršilno sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor in obdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 29.6.1993. Dolžnik s predlogom pritožbenemu sodišču, naj takšen sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek, v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) v zvezi s 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na svoje ugovorne navedbe, da bi bilo potrebno za sodbo zagrebškega sodišča izvesti postopek priznanja tuje sodne odločbe oziroma o tej sodbi odločiti kot o predhodnem vprašanju, da med Slovenijo in Hrvaško ne obstoji dejanska vzajemnost glede priznanja tujih sodnih odločb in da je bil v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, dolžnik brez možnosti sodelovanja. Navaja, da izvršilni naslov - sodba Okrožnega gospodarskega sodišča v Zagrebu z dne 30.3.1993 še ne more biti pravnomočna, ker se je dolžnik pritožil na sklep o zavrnitvi preloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče izpodbijani sklep izdalo preuranjeno. Glede priznanja tuje sodne odločbe pa je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev na določbe Uvodnega zakona o pravdnem postoku, ki po uveljavitvi "zakona o mzp" ne velja več.

V odgovoru na pritožbo upnik predlaga zavrnitev pritožbe, saj meni, da ob dejanski vzajemnosti pri izvrševanju tujih sodnih odločb med Slovenijo in Hrvaško ni potrebno izvesti postopka za priznanje tujih sodnih odločb. Pritožba je utemeljena.

Če o priznanju tuje odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek (5. odst. 101. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih - v nadaljevanju ZMZP). Izvršilno sodišče je torej bilo na podlagi citirane določbe (in ne na podlagi določb 17. in 18. čl. Uvodnega zakona k ZPP, ki so z uveljavitvijo ZMZP, kot pravilno poudarja pritožnik, prenehale veljati) v incidenter postopku pristojno za odločanje o priznanju tuje sodne odločbe - sodbe Okrožnega gospodarskega sodišča v Zagrebu z dne 30.3.1993, seveda samo z učinkom za ta postopek. Ker je bila hrvaška sodna odločba izdana po 25.6.1991, velja zanjo režim po 3. odst. 8. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju UTZL), torej lahko velja v Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte tuje države. Pogoje za priznanje tuje odločbe pa vsebuje ZMZP v določbah od 86. do 96. člena. Za njihovo veljavnost potemtakem ne zadostuje samo dejanska vzajemnost, kot trdi upnik v odgovoru na pritožbo.

Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če v zvezi z ugovorom osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta ni mogla sodelovati v postopku zaradi nepravilnosti v postopku (1. odst. 88. ZMZP). Zlasti se šteje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušana, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji (2. odst. 88. čl. ZMZP). Iz citiranih določb jasno izhaja, da bi moralo izvršilno sodišče pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja utemeljen, kar pa ni bilo opravljeno. S tem je bistveno kršilo določbe 12. čl. ZIP v zvezi s 88. čl. ZMZP in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v skladu z določbo 14. čl. ZIP v zvezi s 1. odst. 354. čl. in 1. odst. 369. čl. ZPP razveljavilo in zadevo vrača v nov postopek. Pri tem pritožbeno sodišče dodatno opozarja na določbo 96. čl. ZMZP, po kateri mora vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe poleg potrdila iz 87. čl. ZMZP (potrdila o pravnomočnosti) predložiti tudi potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana, kar pa upnik še ni storil, vsaj kot izhaja iz podatkov v spisu. Obravnavana tuja sodna odločba (v spisu pod A3) ima namreč le potrdilo o pravnomočnosti.

V obrazložitvi tega sklepa citirane predpise je sodišče smiselno uporabilo na podlagi 1. odst. 4. čl. UTZL.