Jedro

Ne gre za absolutno kršitev postopka, v kolikor tožnica ni imela 15 dnevnega roka za pripravo zagovora skladno z 280. čl. ZPP. Delodajalec mora delavcu zagotoviti primeren rok za zagovor, kar pa je questio facti v vsaki konkretni zadevi.

Tožena stranka s tem, ko je poslala vabilo na zagovor v vednost sindikatu, ni kršila 84. čl. ZDR, saj iz predložene listinske dokumentacije ni razvidno, da bi tožnica zahtevala seznanitev sindikata.

Ni več mogoče zadržati učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je že realizirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke, do pravnomočnosti sodne odločbe v tej zadevi in zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnico obdržati na njenem delovnem mestu do pravnomočne sodne odločbe, z vsemi pravicami in obveznostmi po pogodbi o zaposlitvi.

Zoper navedeni sklep je pravočasno podala pitožbo tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Ne drži, da bi tožnica prejela natančno pisno obdolžitev očitkov in v prejetem opozorilu ni konkretno navedeno, kdaj je bila v bolniškem staležu in kje in kdaj je opravljala pridobitno dejavnost, niti ni navedeno, katero pridobitno dejavnost je opravljala. Tožnica ima pravico do zagovora, do seznanitve z vsemi dokazi in natančno obrazložitvijo, da bi lahko pripravila zagovor. Delavka ni imela 15 dnevnega roka za zagovor, kar pa je absolutna kršitev postopka. Novi Zakon o delovnih razmerjih dopušča, da se zadrži odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer ima to možnost delovna inšpekcija, torej lahko takšno zadržanje izvajanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi odredi tudi sodišče (3. odst. 227. člena ZDR). Pogoja za zadržanje pa sta dva in sicer, da se z zadržanjem odpovedi prepreči samovoljno ravnanje delodajalca in odvrne nenadomestljiva škoda. Samovolja delodajalca - tožene stranke je več kot dokazana. Prav tako ni bilo pravilno, da je bil obveščen sindikat v Kopru, ki ni pristojen za tožnico in ta sindikat ni bil sposoben podati mnenja, saj z zadevo ni bil seznanjen. Nenadomestljiva škoda je tudi dokazljiva, saj je tožnica ostala brez sredstev za preživljanje kot mati dveh mladoletnih otrok, ki sta tudi zavarovana po materi. Tožnica ima sklenjeno tudi kreditno pogodbo in v bodoče dolga ne bo mogla plačevati. Tožnica trpi tudi hude duševne bolečine, saj je ostala brez prihodkov v decembru, kar je za družino še posebej obremenjujoče. Če lahko zadrži izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi inšpekcija za delo na podlagi 227. člena ZDR, jo lahko zadrži tudi sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002 ) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz listinske dokumentacije, pravilno uporabilo materialno pravo.

Predpogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne trejatve je, glede na naravo začasnih odredb kot sredstev zavarovanja, verjetno izkazana terjatev (če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala - 1. odst. 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur.l. RS št. 51/98 - 75/02). Poleg navedenega pa mora po 2. odst. istega člena upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk : - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

V konkretnem primeru je tožena stranka tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 6. točke 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/02 - ZDR) in sicer iz razloga, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izvedla dejanja izredne odpovedi po vrstnem redu kot ga predvideva ZDR v členih 83 do 87, saj je tožnica prejela pisno obdolžitev očitkov o nameravani odpovedi, o tem je bil obveščen sindikat delavcev banke in hranilnice, opravljen je bil zagovor in nato podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šele po izvedenem dokaznem postopku pa bo mogoče zaključiti, kdaj je tožena stranka dejansko izvedela za odpovedni razlog, ali je ta sploh obstajal in tudi v čigavi pristojnosti je izdaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka terjatev še ni verjetno izkazana.

Pritožbene navedbe o zadržanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi uporabe 227. člena ZDR, ki določa, da inšpekcija za delo lahko, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, so neutemeljene, saj navedena določba ZDR sicer ureja pristojnost inšpekcije za delo ne pa sodišča, prav tako pa citirana določba ureja zadržanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi za čas do poteka roka za arbitražo oz. sodno varstvo, oz. do izvršitve arbitražne odločbe, oz. če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pravna podlaga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je kot že navedeno 272. člen ZIZ.

Pritožbeni razlog o tem, da tožnica ni imela 15 dnevnega roka za pripravo zagovora skladno z 280. členom ZPP, ki sicer določa rok za pripravo za narok za glavno obravnavo pred sodiščem, ni upošteven in ne gre za absolutno kršitev postopka. Delodajalec mora delavcu zagotoviti primeren rok za zagovor, kar pa je sicer questio facti v vsaki konkretni zadevi. ZDR v 2. odst. 110. člena določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. To pa bo sodišče ugotavljalo v rednem kontradiktornem postopku ob odločanju o glavni stvari.

Tožena stranka tudi ni kršila 84. člena ZDR, ki določa, da če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredno odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, sindikat pa mora podati svoje mnenje v roku osmih dni, sicer se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. V kolikor sindikat meni, da ni utemeljenih razlogov za odpoved ali če postopek ni bil izveden skladno z zakonom, lahko nasprotuje odpovedi s pisno obrazložitvijo. Iz predložene listinske dokumentacije ni razvidno, da bi tožnica zahtevala seznanitev sindikata, katerega članica je, tako, da tožena stranka s tem, ko je poslala vabilo na zagovor v vednost Sindikatu delavcev banke in hranilnice v Koper ni kršila 84. člena ZDR.

Prav tako se pritožbeno sodišče v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi ni mogoče izdati, saj je le-ta neprimerna zaradi svoje neizvršljivosti. Dejansko je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi realizirana in je pričela učinkovati takoj naslednji dan po vročitvi, kar pomeni, da je pogodba o zaposlitvi prenehala že pred vložitvijo tožbe in se je že takrat spremenil tožničin delovnopravni status. Tako ni več mogoče zadržati učinkovanja odpovedi, ki je že realizirana.

Učinki izredne odpovedi so nastopili v polni meri, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi sploh ne pride več v poštev kot sredstvo za zavarovanje nedenarne terjatve.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.