Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba IV Cp 3529/2015

ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.3529.2015 Civilni oddelek

preživnina sprememba odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini sprememba potreb ali zmožnosti rojstvo drugega otroka
Višje sodišče v Ljubljani
12. januar 2016

Povzetek

Sodba se nanaša na zavrnitev tožnikove pritožbe za znižanje preživnine za devetletno hčerko, ki znaša 250,00 EUR mesečno. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni predložil dovolj dokazov, da bi upravičil znižanje preživnine, ter da so njegove premoženjske zmožnosti boljše od materinih. Sodišče je potrdilo, da je dolžnost staršev, da preživljajo svoje mladoletne otroke, ne glede na očetovo vlogo v njihovem življenju.
  • Višina preživnine in njena spremembaSodba obravnava vprašanje, ali je tožnik upravičen do znižanja preživnine za mladoletno hčerko, ob upoštevanju njegovih premoženjskih zmožnosti in potreb hčerke.
  • Upoštevanje preživninskih potrebSodišče presoja, ali so se preživninski potrebni hčerke spremenili in ali je tožnikovo finančno stanje resnično slabše, kot ga prikazuje.
  • Očetovska vloga in odgovornostSodba se ukvarja z vprašanjem očetove odgovornosti za preživljanje otroka, kljub temu, da tožnik ni prevzel očetovske vloge v odnosu do hčerke.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V situaciji, ko je vzgoja in varstvo devetletne deklice že ves čas v celoti na materi, tožnik pa nima niti stikov s hčerko, je pravnomočna odločitev, na podlagi katere oče, katerega premoženjske zmožnosti so nedvomno boljše od materinih, krije polovico dekličinih potreb, še zmeraj pravilna. Razlogov za znižanje preživnine torej ni. Višje sodišče sicer verjame, da pritožnik takšno odločitev dojema kot nepravično, še posebej zato, ker očetovske vloge v odnosu do toženke ni nikdar prevzel, a v tem, da morajo starši preživljati vse svoje mladoletne otroke, ni ničesar nepravičnega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje tožnikove preživninske obveznosti, ki na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 738/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2097/2013 znaša 250,00 EUR mesečno, na 100,00 EUR mesečno. Tožniku je naložilo, da mora toženki plačati 285,35 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma zapiše, da sodbo dojema kot izrazito nepravično.

Navaja, da sodišče v dokazni oceni ni upoštevalo vseh relevantnih dejstev in se ni opredelilo do navedb in dokazov tožnika o preživninskih potrebah mladoletnega sina ter premoženjskih razmerah, v katerih živita z zunajzakonsko partnerko. Prezrlo je navedbe, da tožnik prejema zelo nizko plačo in je že dlje časa v postopku osebnega stečaja. Sodišče prav tako ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnikove zunajzakonske partnerke, ki bi lahko izpovedala o tem, da poleg plače ne prejema nikakršnih denarnih nadomestil, hkrati pa ni pojasnilo, zakaj naj bi bil tak dokaz nepomemben.

Dodaja, da je sodišče spregledalo, da je zakonita zastopnica mladoletne toženke očitno nezaposlena po svoji volji in v tem položaju namenoma vztraja že dve leti. Medtem ko tožniku očita, da bi lahko poleg redne službe opravljal še dodatna dela, istega merila ne uporabi pri presoji položaja zakonite zastopnice. Meni, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s protispisno in neizkazano ugotovitvijo, da je tožnikovo finančno stanje boljše od tistega, ki ga prikazuje.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka obsežno povzema svoje navedbe iz prejšnjih vlog ter pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in ugotovitvam sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne bi dalo preizkusiti – izrek je razumljiv, si ne nasprotuje in je skladen z razlogi sodbe. Obrazložitev pa vsebuje jasne in dovolj popolne razloge o odločilnih dejstvih, ki si med seboj ne nasprotujejo. Pritožbene trditve, da je sodišče “protispisno in neizkazano“ ugotovilo, da je tožnikovo finančno stanje boljše od tistega, ki ga prikazuje, v resnici predstavljajo uveljavljanje bistvene kršitve iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tudi ta kršitev pa v izpodbijani sodbi ni bila strojena. Ob ugotavljanju, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine bistveno spremenile in kako, se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na jasno izpoved tožnika, nato pa še na ugotovitve sodišča v postopku določitve preživnine in v za pritožnika spornem delu zgolj povzelo zaključke pravnomočne sodbe.

6. Spremembo odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini ureja 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pri vsakem odločanju o višini preživnine pa mora sodišče iskati vrednostno ravnovesje med potrebami upravičenca in zmožnostmi zavezanca (82a. člen ZZZDR), v tem primeru zmožnostmi vsakega od staršev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno povzelo ta materialnopravna izhodišča in jih tudi pravilno uporabilo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do spremembe na strani tožnika, saj je dolžan preživljati še enega otroka, medtem ko ostajajo njegova plača in ostali življenjski pogoji primerljivi tistim, ki so bili v času določitve preživnine ugotovljeni v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 738/2012 z 10. 5. 2013. Tožnik s pritožbenimi očitki, o tem, da je sodišče prezrlo navedbe o njegovem premoženjskem stanju, prihaja v nasprotje s svojo lastno izpovedjo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Takrat je namreč zatrjeval, da poleg rojstva še enega otroka, drugih spremenjenih okoliščin ni. Glede na trditveno podlago in izpoved samega tožnika, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni bilo razumnih razlogov, da bi se sodišče prve stopnje podrobneje (kot se je) ukvarjalo z ugotavljanjem finančnih zmožnosti tožnika in se je zato utemeljeno oprlo na ugotovitve pravnomočne sodbe(1). Še več – ob izrecnih trditvah, da razen nove preživninske obveznosti za dečka ..., drugih spremenjenih okoliščin na strani tožnika ni, bi drugačno ugotavljanje tožnikovih premoženjskih sposobnosti, predstavljalo nedopusten poseg v pravnomočno sodno odločbo. Pravilno je torej ravnalo sodišče prve stopnje, ko je predlagani dokaz z zaslišanjem zunajzakonske partnerke tožnika zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati preživninskih potreb tožnikovega sina, saj je sledilo trditvam, da gre za približno 300,00 EUR mesečno.

9. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da se je ob tem, ko potrebe mladoletne toženke ostajajo nespremenjene (čemur pritožnik niti ne nasprotuje), bistveno poslabšal položaj njene zakonite zastopnice, ki je brezposelna in prejema socialno pomoč. Da bi bile materine preživninske zmožnosti (torej tudi ob upoštevanju pridobitne sposobnosti, ne le dejanskega zaposlitvenega statusa) kaj boljše od tožnikovih, pritožnik niti ne trdi. Za pritožbene trditve, da je mati brezposelna po svojo volji, pa tudi ne predlaga izvedbe prav nobenega dokaza.

10. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da toženka za preživljanje mesečno potrebuje približno 500,00 EUR, tožnik pa mora plačevati 250,00 EUR preživnine, s čimer pokrije polovico dekličinih potreb(2). Ugotovilo je tudi, da so bile tožnikove zmožnosti že ob prvi določitvi preživnine boljše od zmožnosti toženkine matere. Sedaj je to razmerje še bolj v korist tožnika, saj je mati brezposelna in prejema socialno pomoč.

11. V situaciji, ko je vzgoja in varstvo devetletne deklice že ves čas v celoti na materi, tožnik pa nima niti stikov s hčerko, je pravnomočna odločitev, na podlagi katere oče, katerega premoženjske zmožnosti so nedvomno boljše od materinih(3), krije polovico dekličinih potreb, še zmeraj pravilna. Razlogov za znižanja preživnine torej ni. Višje sodišče sicer verjame, da pritožnik takšno odločitev dojema kot nepravično, še posebej zato, ker očetovske vloge v odnosu do toženke ni nikdar prevzel, a v tem, da morajo starši preživljati vse svoje mladoletne otroke (123. člen ZZZDR), ni ničesar nepravičnega. Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da sedanja razporeditev bremena A. preživljanja med oba starša nikakor ni v njegovo škodo.

12. Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka je torej pravilna, pritožbeni očitki so v celoti neutemeljeni, prav tako pa sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Enako velja za toženko, ki s ponovitvijo že zavzetih stališč v odgovoru na pritožbo svojega položaja v pritožbenem postopku ni mogla z ničemer izboljšati.

Op. št. (1): To velja tudi glede trditev o začetku postopka osebnega stečaja in kreditni obremenjenosti plače. Ob tem pa je treba pritožniku tudi pojasniti, da je preživninska terjatev vselej prednostna.

Op. št. (2): Zapisi drugačnega razmerja pri pokrivanju otrokovih potreb so posledica znižanja dekličinih potreb za znesek otroškega dodatka v prvem postopku, do česar se je sodišče prve stopnje (v luči spremembe sodne prakse) pravilno opredelilo na 7. strani izpodbijane sodbe.

Op. št. (3): In po ugotovitvah sodišča prve stopnje kljub še dodatni preživninski obveznosti zmore plačevati pravnomočno dosojeno preživnino za toženko.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia