Jedro

Za izjemno zahtevna mnenja sodišče lahko oceni le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je k izdelavi mnenja potrebno pritegniti strokovnjake z drugih področij ali preštudirati veliko dodatne literature.

Glede na dopolnilna vprašanja obeh strank, dopolnitve izvedenskega mnenja v konkretnem primeru nikakor ni možno oceniti za izjemno zahtevno. Kot izjemno zahtevnega tudi ni možno opredeliti izračuna, ki ga je izvedenka opravila na zahtevo tožnice. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (ta določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) ter glede na vsebino dopolnilnega izvedenskega mnenja, je izvedenka dejansko upravičena do nagrade na podlagi 2. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika, to je do nagrade za pisno izdelavo zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I izreka delno spremeni tako, da se odmerjena bruto nagrada izvedenki zniža z zneska 451,77 EUR na znesek 322,69 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki dr. A.A. za opravljeno izvedensko delo v zadevi Pd 418/2009 odmerilo bruto nagrado v skupnem znesku 451,77 EUR (točka I izreka). Odločilo je, da finančna računovodska služba, Delovno sodišče v Mariboru, plačilo skupnega zneska izvrši iz založenih sredstev tožene stranke in ga izvede najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (točka II izreka).

Zoper takšen sklep se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje izvedenki za pisno izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja priznalo nagrado v višini 230,00 EUR. Dopolnitve izvedenskega mnenja nikakor ni možno šteti za izjemno zahtevnega. Po mnenju tožene stranke izvedenki za izdelavo zahtevnega mnenja pripada le nagrada v višini 138,00 EUR. Prav tako ni obrazloženo, kateri materialni stroški so nastali izvedenki, da ji je sodišče prve stopnje iz tega naslova priznalo 48,30 EUR. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedenki odmeri nižjo nagrado.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izvedenka upravičena do nagrade za izjemno zahtevno dopolnilno izvedeniško mnenje. Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja je sodišče namreč nagrado odmerilo na podlagi 4. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Ta določa, da izvedencu za pisno izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada nagrada v višini 230,00 EUR, kolikor je sodišče prve stopnje izvedenki z izpodbijanim sklepom tudi priznalo. Že besedna zveza „izjemno zahtevni dopolnilni izvid in mnenje“ kaže na to, da bo izvedensko mnenje le redko, torej izjemoma lahko vrednoteno z najvišjo stopnjo zahtevnosti. Za izjemno zahtevna mnenja sodišče lahko oceni le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je k izdelavi mnenja potrebno pritegniti strokovnjake z drugih področij ali preštudirati veliko dodatne literature. Metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja je podano tudi v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika. Ta določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Glede na dopolnilna vprašanja obeh strank, dopolnitve izvedenskega mnenja v konkretnem primeru nikakor ni možno oceniti za izjemno zahtevno. Kot izjemno zahtevnega tudi ni možno opredeliti izračuna, ki ga je izvedenka opravila na zahtevo tožnice, saj je bilo na podlagi že znanih podatkov potrebno napraviti nov izračun, ki je za čas do 1. 10. 2010 upošteval merila Visoke šole B. za preračunavanje ur vaj v predavanja, za čas po 1. 10. 2009 pa merila Univerze C. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika ter glede na vsebino dopolnilnega izvedenskega mnenja, je izvedenka dejansko upravičena do nagrade na podlagi 2. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika, to je do nagrade za pisno izdelavo zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja v višini 138,00 EUR in ne v višini 230,00 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

Za študij spisa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 48. člena Pravilnika nagrado pravilno odmerilo v višini 22,00 EUR, kolikor znaša nagrada za študij spisa, ki obsega nad 50 do 200 strani.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sploh ni možno preizkusiti odločitve o priznanih materialnih stroških. Sodišče prve stopnje se je sicer res zmotno sklicevalo na določbo prvega odstavka 45. člena Pravilnika, vendar je iz priglašenih stroškov povsem jasno razvidno, da jih je izvedenka priglasila na podlagi tretjega odstavka 45. člena Pravilnika. Ta namreč določa, da so ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Priglašeni ostali materialni stroški v višini 48,30 EUR dejansko predstavljajo 15 % priglašene nagrade za študij spisa in pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Glede na to, da je potrebno znižati priznano nagrado za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, je posledično potrebno tudi znižati priznane materialne stroške.

Pravilno odmerjena nagrada izvedenki za študij spisa in pisno izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja znaša skupno 230,00 EUR (92,00 EUR + 138,00 EUR), kar pomeni, da je ostale materialne stroške potrebno ovrednotiti v višini 15 % tega zneska, kar znaša 34,50 EUR. Celotna utemeljeno priglašena nagrada izvedenke skupaj z materialnimi stroški tako znaša 264,50 EUR. K temu je potrebno dodati 22 % DDV v znesku 58,19 EUR, skupaj torej 322,69 EUR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v točki I izreka delno spremenilo tako, da je odmerjeno bruto nagrado izvedenski znižalo z zneska 451,77 EUR na znesek 322,69 EUR.

V preostalem je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.