Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 10. 2022 in izvršbo odložilo do 31. 1. 2023 (I. točka izreka). V presežku je predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 20. 10. 2022 zavrnilo (II. točka izreka).
2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da niso izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ oziroma ne gre za nobenega izmed dvanajstih primerov, ki so našteti v predmetnem določilu. V drugem odstavku 71. čelna ZIZ pa so navedeni štirje primeri, vendar pa sodišče prve stopnje ni navedlo, na katerega se sklicuje, ob tem pa poudarja, da bi lahko bil primeren ta iz 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki ga tudi citira. Pri tem opozarja, da dolžnik ni predložil nikakršnih dokazov, da je deloval v smeri reševanja bivanjske problematike oziroma da si te ni mogel urediti drugače. V predlogu za odlog izvršbe je zgolj navedel, da je bil s strani Občine Žalec zavrnjen na listo prosilcev za stanovanje, na kar je opozoril tudi sam v odgovoru na predlog za odlog izvršbe. Povzema sklep sodišča prve stopnje glede razlogov za odlog in meni, da bi sodišče moralo delovati po zakonu ter opozarja na sklicevanje sodišča prve stopnje na zimsko obdobje, ki je po njegovem mnenju neutemeljeno, saj ga ZIZ nikjer ne omenja. Sodišče prve stopnje je nepravilno določilo tudi obdobje odloga izvršbe, saj je sklep o izročitvi nepremičnine postal pravnomočen 24. 6. 2022, obdobje šestih mesecev pa se je izteklo 24. 12. 2022 in ne 31. 1. 2023, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Prav tako je navedlo trditve iz dolžnikovega predloga za odlog izvršbe, za katere ni predložil nobenih dokazil. Vse te trditve je ovrgel v odgovoru na predlog izvršbe, vendar pa sodišče teh trditev ni preverilo in jih nedostojno ponavlja za dolžnikom. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in se mu za obdobje, ko mu je onemogočena uporaba nepremičnine, dodeli odškodnina 600,00 EUR mesečno in stroški obratovanja nepremičnine.
3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je pritožbo reševalo skladno z njeno vsebino, in sicer kot pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj upnik po izpodbijanju II. točke izreka nima pravnega interesa, ker ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. Izpodbijani sklep je preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je v predmetni zadevi izvršba dovoljena zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo, po kateri točki je dovolilo odlog izvršbe, ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi 15. členom ZIZ. Pravno podlago izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje povzelo na drugi strani. Iz vsebinske obrazložitve odločbe pa izhaja, da je sodišče prve stopnje, kar ugotavlja tudi pritožba sama, predlogu za odlog izvršbe ugodilo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
7. Upniku je pojasniti, da je sodišče prve stopnje v drugem odstavku obrazložitve zgolj povzelo dolžnikove navedbe v predlogu za odlog izvršbe z dne 21. 10. 2022, kakor je povzelo tudi njegove navedbe v odgovoru nanj z dne 11. 11. 2022 v tretjem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe. Razloge za svojo odločitev pa je sodišče prve stopnje pojasnilo v nadaljnjih odstavkih.
8. Upnik ne pojasni katerih trditev iz njegovega odgovora na predlog za odlog izvršbe sodišče prve stopnje ni preverilo oziroma se do njih ni opredelilo, zato sodišče druge stopnje na takšen pritožbeni očitek ne more odgovoriti.
9. O predlogu za odlog izvršbe odloči sodišče potem, ko presodi navedbe in dokaze tako iz predloga za odlog izvršbe kot odgovora nanj. Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja. Ob pritožbeno neizpodbijanem dejstvu, da je nepremičnina, katere izpraznitev se zahteva, dolžnikov dom in da si slednji bivanjske problematike ni mogel urediti drugače oziroma še nima zagotovljenega drugega stanovanja, glede na prihajajoče zimsko obdobje in upoštevaje dejstvo, da upnik, čeprav je nepremičnino kupil z namenom rešitve svojega stanovanjskega vprašanja, ima kje bivati, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je s tem izkazano, da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika.
10. Pritožbi je pritrditi, da se je obdobje šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine izteklo 24. 12. 2022. Vendar pa četrti odstavek 74. člena ZIZ določa zgolj, da lahko odlog traja najdlje šest mesecev, pri tem pa ne določa, da je relevantno obdobje ravno od pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. Ker je dolžnik vlogo podal 21. 10. 2022, sodišče pa je odložilo izvršbo do 31. 1. 2023, rok šestih mesecev iz četrtega odstavka 74. člena ZIZ ni prekoračen.
11. V zvezi s pritožbeni navedbami, da se upniku prisodi odškodnina 600,00 EUR za vsak mesec odloga in pripadajoči stroški obratovanja nepremičnin, pa sodišče druge stopnje zgolj pojasnjuje, da za takšno odločitev v izvršilnem postopku ni pravne podlage.
12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
13. Sodišče druge stopnje o upnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).