Jedro

Obdolženec je brez zaposlitve in brez drugih virov prihodkov ali privarčevanega premoženja, v minulem letu je priglasil osebni stečaj, dolžan je večje vsote denarja, njegova podjetja pa so v stečaju, zato je nevarnost, da bo z izvrševanjem kaznivih dejanj, katerih motiv je kristoljubje, nadaljeval še toliko večja.

Izrek

Obdolženemu D. G. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za tri mesece, to je vključno do 27. 11. 2015 do 06.20 ure.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je dne 30. 5. 2015 zoper obdolženega D. G. odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom, da je storil kazniva dejanja trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem in drugem odstavku 187. člena KZ-1 in proizvodnje in prometa s škodljivih sredstev za zdravljenje po prvem odstavku 183. člena KZ-1 (sklep III Kpd 18222/2015 z dne 30. 5. 2015, v zvezi s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 18222/2015 z dne 4. 6. 2015). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je na predlog okrajnega državnega tožilca obdolžencu pripor po preteku enega meseca podaljšal še za dva meseca iz istega pripornega razloga, to je do 27. 8. 2015 do 06.20 ure (sklep I Ks 22525/2015 z dne 24. 6. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 22525/2015 z dne 7. 7. 2015).

2. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom X Kpr 22525/2015 z dne 24. 8. 2015 zoper obdolženca in sostorilce uvedel kazensko preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1, po prvem in drugem odstavku 187. člena KZ-1 ter po prvem odstavku 183. člena KZ-1. Sklep še ni pravnomočen.

3. Okrajni državni tožilec je dne 21. 8. 2015 podal predlog za podaljšanje pripora obdolžencu še za tri mesece iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ter obrazloženo navajal razloge za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora (utemeljen sum, ponovitveno nevarnost, nujnost in neogibnost ter sorazmernost pripora) ter navedel, da se razlogi, ki so utemeljevali odreditev pripora niso v ničemer spremenili.

4. Preiskovalni sodnik je v dopisu z dne 25. 8. 2015 skladno s tretjim odstavkom 205. člena ZKP med drugim navedel, da je bil zoper obdolženega odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave RS, ki je bil s sklepom zunajobravnavnega senata podaljšan do 27. 8. 2015. Preiskovalni sodnik je 24. 8. 2015 odločil, da se zoper obdolženega opravi preiskava zaradi kaznivega dejanja po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1 in drugih, vendar sklep o preiskavi še ni pravnomočen. Preiskava še ni končana, saj še ni bila zaslišana prav nobena priča, ob tem pa se nekatere od prič nahajajo v tujini. Upoštevaje čas, potreben za reševanje pritožb zoper sklep o uvedbi preiskave ocenjuje, da bo preiskava zaključena v roku treh mesecev.

5. Glede na določilo drugega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalni sodnik obdolženca in njegovega zagovornika seznanil s predlogom državnega tožilca za podaljšanje pripora ter ju poučil, da je rok za morebitne odgovore na predlog za podaljšanje pripora do 25. 8. 2015, ko bo predlog posredovan senatu v odločanje.

6. Na predlog okrajnega državnega tožilca sta odgovorila obdolženec in njegov zagovornik. Slednji v odgovoru navaja, da ni dokazov, ki bi utemeljevali sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, saj v njegovem ravnanju ni zaslediti niti objektivnih niti subjektivnih elementov kaznivih dejanj, ki se mu očitajo; državni tožilec utemeljuje obstoj konkretne nevarnosti, da bo obdolženec nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj hipotetično; isti namen kot s priporom bi bil po njegovem mnenju dosežen s katerim od milejših ukrepov; problematizira sorazmernost pripora ter navaja, da se bo obdolženec v bodoče izogibal konfliktnim situacijam in ne bo sodeloval pri aktivnostih, povezanih z dejanji, kot se mu očitajo. Tudi obsojenec se s predlaganim podaljšanjem pripora ne strinja, navaja, da ne drži trditev državnega tožilca, da namerava odpreti nov lokal, kjer naj bi zaposlil več tujih državljank ter meni tako kot njegov zagovornik, da je mogoče isti učinek doseči z milejšim ukrepom.

B.

7. Po drugem odstavku 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je po določilu drugega odstavka 113. člena KZ-1 zagrožena kazen od treh do petnajst let zapora, za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem odstavku 187. člena KZ-1 zagrožena kazen od enega do dvanajst let zapora, za kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje po 183. členu KZ-1 kazen do osem let zapora in za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1 kazen od treh do petnajst let zapora, to pa pomeni, da je izpolnjen formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece.

8. Odločanje o podaljšanju pripora obsega preizkus, da je 1) podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, 2) podan kateri izmed pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in da je 3) pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

9. Na utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja in z njimi uresničil velik obseg protipravnosti, kot temeljno predpostavko za odreditev (oziroma podaljšanje) pripora je, kot sta pred tem že utemeljeno sklepala preiskovalni sodnik ter zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, sklepati na podlagi dokazov, zbranih v predkazenskem postopku, zlasti vsebine obsežnih prisluhov telefonskih pogovorov, ki so podrobneje opisani v obrazložitvi zahteve za preiskavo ter sklepu o uvedbi kazenske preiskave X Kpr 22525/2015 z dne 24. 8. 2015, na katera se v izogib ponavljanju Vrhovno sodišče v celoti sklicuje. Sicer pa sta nižji sodišči (kot pravilno ugotavlja tudi predlagatelj) obstoj takšnega suma ugotovili že večkrat in sicer, ko je preiskovalni sodnik 30. 5. 2015 odredil pripor, izvenobravnavni senat pa pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora s sklepom z dne 4. 6. 2015 zavrnil, ter ko je izvenobravnavni senat pripor zoper obdolženega dne 24. 6. 2015 podaljšal, senat višjega sodišča pa pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o podaljšanju pripora s sklepom z dne 7. 7. 2015 zavrnil. Presoja verodostojnosti dokazov oziroma njihovo medsebojno ocenjevanje pa je pridržano razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo (355. člen ZKP).

10. V zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je bilo v dosedanjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ugotovljeno, da so pri obdolžencu podane objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o tako visoki nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj, da jih je mogoče odvrniti le s priporom.

11. Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža očitanih kaznivih dejanj, način njihove storitve, okoliščine, v katerih so bila storjena in dolgotrajnost njihovega izvrševanja, saj je za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po drugem odstavku 113. člena KZ-1 zagrožena kazen od treh do petnajst let zapora, za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem odstavku 187. člena KZ-1 kazen od enega do dvanajst let zapora, za kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje po 183. členu KZ-1 kazen do osem let zapora in za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku 186. člena KZ-1 kazen zapora od treh do petnajst let. Poleg kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se torej obdolžencu očita izvršitev kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, kot eno od temeljnih človeških vrednot. Pri tem tudi ne gre spregledati, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja iz koristoljubja in v hudodelski združbi, ki jo je vodil sam, dejanja pa je izvrševal od 1. 4. 2014 do 1. 3. 2015. Če se pri tem upošteva, da je v preteklem letu priglasil osebni stečaj ter da je dolžan večje vsote denarja, potem tudi razmere, v katerih živi, kažejo, da je ponovitvena nevarnost toliko večja. Na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov je bilo ugotovljeno, da je nameraval odpreti nov nočni lokal in tam zaposliti več tujih državljank, torej da se aktivno pripravlja na izvrševanje novega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

12. Med subjektivnimi okoliščinami ne gre spregledati osebnostnih lastnosti obdolženega, ki kažejo na njegovo vztrajnost, premišljenost in načrtno izvajanje kaznivih dejanj s ciljem po zaslužku, neoziraje se na varnost oziroma zdravje ljudi. Obdolženec je namreč brez zaposlitve in brez drugih virov prihodkov ali privarčevanega premoženja, v minulem letu je priglasil osebni stečaj, dolžan je večje vsote denarja, njegova podjetja, s katerimi je upravljal in katera je imel neposredno ali posredno v lasti, pa so v stečaju, zato je nevarnost, da bo z izvrševanjem kaznivih dejanj, katerih motiv je kristoljubje, nadaljeval še toliko večja.

13. Glede na navedeno so po presoji Vrhovnega sodišča podane tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki dokazujejo resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predlagatelja, da je pripor v obravnavanem primeru neogibno potreben ukrep za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega zdravja, saj so glede tega pogoja za podaljšanje pripora podani enaki razlogi, kot so bili ugotovljeni in navedeni v predhodnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Obdolženec se je poleg trgovine z ljudmi ukvarjal s preprodajo konoplje, kokaina in heroina, torej nevarnih drog, za katere je znano, da vodijo uživalce v sorazmerno kratkem času k visoki stopnji zasvojenosti in naglemu duševnemu in telesnemu propadanju. V tak namen pa naj bi dajal v najem tudi prostore za uživanje droge. Zato je stališče obdolženca ter njegovega zagovornika, da je mogoče isti učinek doseči z milejšim ukrepom nesprejemljivo.

14. Pripor je pri obdolžencu še vedno sorazmeren ukrep. Teža obdolžencu očitanih kaznivih dejanj in stopnja ogrožanja pravno zavarovanih dobrin, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, to je varnost zdravja in življenja, opravičuje poseg v osebno svobodo obdolženca z odvzemom prostosti.

C.

15. Ob upoštevanju navedenih razlogov, je pomembna okoliščina za odločanje o trajanju nadaljnjega podaljšanja pripora tudi predviden čas, v katerem naj bi bila preiskava zaključena. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da sodišče še ni uspelo zaslišati niti vseh obdolžencev, niti predlaganih prič, med katerimi so oškodovanke oziroma žrtve trgovine z ljudmi, tudi tuje državljanke, do česar se je preliminarno opredelil tudi preiskovalni sodnik, je Vrhovno sodišče predlogu okrajnega državnega tožilca ugodilo in pripor zoper obdolženega podaljšalo za tri mesece. Ta rok ocenjuje kot primeren za opravo procesnih dejanj, ki jih navaja okrajni državni tožilec ter na siceršnji zaključek preiskave.