Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, ki je bila dana v vlogi z dne 3. 1. 2022. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge v smislu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da spremembo tožbe dovoli in toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne stroške, podredno, pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje ter toženi stranki naloži, da povrne tožeči stranki stroške postopka.
Navaja, da ne drži, da dodaten zahtevek nima nobene zveze z zahtevki iz tožbe in da temelji na povsem drugačni dejanski in pravni podlagi, saj gre pri vseh zahtevkih za zapuščino po pokojni A. A., ki je mati tožnika in prvega toženca. Meni, da je sodišče v celoti prezrlo interese tožeče stranke. Tožeča stranka ima stalno prebivališče v Kanadi, zato bi nova tožba predstavljala hudo časovno in stroškovno breme za tožnika, saj bi si moral vzeti dodaten čas in plačevati dodatne stroške za prihod na obravnave v zvezi z novo tožbo. Dopustitev spremembe tožbe je vsekakor v skladu z načelom ekonomičnosti postopka in je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Za toženo stranko bi bilo neugodno zgolj to, da bi sodišče porabilo dalj časa, da bi opravilo dokazni postopek glede dodatnega zahtevka. To bi pomenilo, da bi vpogledalo v dodatne listine in da bi opravilo bolj obsežno zaslišanje tožnika in prvega toženca, v katerem bi jima postavilo še dodatna vprašanja glede spremembe tožbe. Oboje bi zanemarljivo vplivalo na potek postopka in zanemarljivo dodatno obremenilo sodišče in toženo stranko, tožniku pa bi prihranilo ogromno časa in stroškov v primerjavi s tem, če bi moral vložiti novo tožbo. Prav tako bi sodišče lahko odločalo o zahtevku iz spremembe tožbe na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZPP in 182. člena ZPP, četudi je vrednost spornega predmeta manj kot 20.000,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.
3. Četrto tožena stranka je odgovorila na pritožbo in v njej nasprotovala pritožbenim navedbam kot neutemeljenim ter se zavzemala za zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP pa je določeno, da je po tem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).1 Sodišče spremembe tožbe tako ne dovoli, če novo postavljeni zahtevek s prvotnim nima prave zveze.2
6. Tožeča stranka je s tožbenimi zahtevki uveljavljala ničnost pravnih poslov, neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo in vzpostavitev prejšnjega zemljiško-knjižnega stanja, z dodatnim zahtevkom, ki ga je postavila tekom postopka, pa je zahtevala, da se ugotovi, da ima denarno terjatev do pokojne A. A. v znesku 22.000,00 kanadskih dolarjev (CAD) s pripadki. Sodišče prve stopnje je v točki 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa s podrobnimi in pravilnimi razlogi obrazložilo, da dodaten zahtevek temelji na povsem drugačni dejanski in pravni podlagi kot zahtevki iz tožbe. Iz tega razloga sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ni dopustilo spremembe tožbe, v katero tožene stranke niso privolile, saj to v konkretnem primeru ni smotrno. Z obravnavo takega zahtevka, ki z zahtevki iz tožbe nima nobene prave zveze, bi se namreč predmetna pravda zagotovo podaljšala, kar priznava tudi sama tožeča stranka v pritožbi.
7. Tožeča stranka v pritožbi podaja razloge, čemu bi bilo zanjo ugodneje, če bi se sprememba tožbe z dodatnim zahtevkom dopustila, vendar pa spregleda, da je sprememba tožbe dopustna zgolj takrat, ko bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev razmerja.3Ob ugotovljenem, da gre pri dodatnem zahtevku za povsem drugo dejansko in pravno podlago, bi navedeno terjalo od prvostopenjskega sodišča, da zbere dodatno procesno gradivo, kar bi predmetno pravdo dodatno obremenilo in jo podaljšalo. Nenazadnje pa je tožeča stranka dodatno postavljen zahtevek vložila zgolj zoper prvega toženca, zato tudi iz tega razloga obravnava razširjenega zahtevka za predmetni postopek ni ekonomična.
8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, sodišče druge stopnje ne bo posebej odgovarjalo na preostale pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za to, da bi bilo tudi za razširjen zahtevek pristojno sodišče prve stopnje in ne okrajno sodišče. 9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je sodišče druge stopnje skladno s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkoma 154. člena ZPP odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.
1 Prim. dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, 1961, str. 274. 2 Prim. npr. sodbo VS RS II Ips 407/2003 z dne 8.4.2004 in D. Wedam Lukić: Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 2. knjiga, GV Založba in Uradni list, 2010, str. 205 3 Prim. npr. tudi sklepe VSL I Cp 2744/2015, VSL II Cpg 1111/2016, VSL I Cpg 1141/2017 in druge.