Jedro

Zakonodajalec je v zvezi s poročilom o stanju premoženja dolžnika jasno razmejil primere, ko je dolžnik predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja od primera, ko to ni.

Izrek

Pritožbi stečajnega dolžnika se zavrneta in potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 26.januarja 2009 je sodišče prve stopnje predlog dolžnika I.M. za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da dolžnik ni izpolnil zakonske zahteve, po kateri mora biti njegov podpis na poročilu o stanju premoženja notarsko overjen, zaradi česar je bil njegov predlog, ki je bil vložen po odvetniku, formalno pomanjkljiv. S sklepom pod isto opr.št. z dne 20.februarja 2009 pa je popravilo prvotni sklep z navedbo pravilne zakonske določbe za sprejeto odločitev, saj se je v izdanem sklepu pomotoma sklicevalo na določbo 4.odst.108.čl. ZPP v zvezi z 121.čl. ZFPPIPP, namesto na 2.odst. 108.čl. ZPP v zvezi z 121.čl. ZFPPIPP.

Zoper ta sklep s katerim je sodišče zavrglo predlog se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo spremembo tako, da se dovoli predlagani osebni stečaj; podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi ugotavlja, da mora res dolžnik, kadar je predlagatelj osebnega stečaja, skladno z določbo prvega odstavka 384. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP predlogu za začetek postopka osebnega stečaja predložiti oziroma sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja. Po četrtem odstavku 384. čl. ZFPPIPP pa mora biti podpis dolžnika na poročilu o stanju premoženja overjen. Vendar pa peti odstavek 384. čl. ZFPPIPP to določbo „omili“ in določa, da overitev ni potrebna, če dolžnik na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu. Dolžnik se je predmetne zakonske določbe poslužil in se na slednjo izrecno skliceval, kar je tudi za sodišče nesporno. Iz same zakonske formulacije in uvrstitve petega odstavka v 384. čl. ZFPPIPP pa je povsem upravičeno sklepati, da je namen zakona (oziroma zakonodajalca) ponuditi možnost predlagatelju – dolžniku, da se posluži sredstva (v smislu izognitvi dodatnim stroškom) tako, da svoj podpis prizna pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. To pa pomeni, da je dolžniku dana možnost, da svoj podpis potrdi pred pristojnim sodiščem. V kolikor zavzamemo stališče sodišča prve stopnje, je peti odstavek 384. čl. ZFPPIPP povsem neuporaben v primerih, ko dolžnik sam poda predlog za začetek stečajnega postopka.

V pritožbi zoper popravni sklep pa dolžnik po svojem pooblaščencu v celoti ponavlja pritožbene navedbe, ki jih je podal že zoper sklep o zavrženju.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso mora dolžnik, kadar predlaga začetek postopka osebnega stečaja, po 1.tč. tretjega odstavka 384.čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) priložiti predlogu za začetek tega postopka tudi poročilo o stanju premoženja. Pri tem mora biti po četrtem odstavku 384. čl. ZFPPIPP podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja notarsko overjen. Ta določba pa se glede na peti odstavek 384. čl. ZFPPIPP ne uporablja, če dolžnik da sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu.

Glede na tako zakonsko dikcijo pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da ima dolžnik, kadar je predlagatelj osebnega stečaja, možnost priznati svoj podpis na pisnem poročilu o stanju premoženja na naroku oziroma dati tako poročilo na naroku.

1. tč. tretjega odstavka 384. čl. ZFPPIPP je povsem jasna in iz nje nedvomno izhaja, da mora dolžnik poročilo o stanju svojega premoženja, kadar je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja vselej priložiti predlogu za začetek tega postopka. Zgolj v drugih primerih (ko torej ni predlagatelj) pa lahko poročilo o stanju svojega premoženja priloži svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali da na naroku za začetek postopka osebnega stečaja. To pa pomeni da zgolj v teh drugih primerih lahko pride do situacije, da dolžnik poda poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali da na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu. Zakonodajalec je torej v zvezi s poročilom o stanju premoženja dolžnika jasno razmejil primere, ko je dolžnik predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja od primera, ko to ni. Po veljavnem zakonskem besedilu je torej „olajšal“ položaj dolžnika osebnega stečaja v smislu, kot to uveljavlja pritožnik zgolj v primeru, ko ta ni predlagatelj stečajnega postopka.

Pravilnost zgornjega stališča potrjuje tudi dejstvo, da izda sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v primeru, če začetek predlaga dolžnik zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen (prvi odstavek 239. čl. ZFPPIPP). V zvezi z začetkom stečaja je narok predviden zgolj v primeru kadar je predlagatelj upnik in če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. ZFPPIPP v zv. s 383. čl. ZFPPIPP). Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik popravnega sklepa sodišča prve stopnje s konkretnimi navedbami niti ne izpodbija, saj v tej pritožbi v bistvu dobesedno ponavlja pritožbene razloge iz pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga. Zato in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu po 350.čl. ZPP ni ugotovilo upoštevnih kršitev, je tudi to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.