Jedro

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice zahtevali nujne deleže v gotovini.

Dediči so glede uveljavljanja dednih deležev (zakonitih ali nujnih) navadni, ne pa enotni sosporniki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na pritožnico, razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodi v zapuščino po zapustnici T. G. še solastniški delež do 4/192 nepremičnin parc. št. 651/11, 606/8, ... vse k. o. X (I. točka izreka). Za dedinjo tega premoženja je na podlagi oporoke razglasilo zapustničino hči D. B. (II. točka izreka). Odločilo je še, da bo zemljiškoknjižna izvedba sklepa opravljena po uradni dolžnosti (III. točka izreka). Ocenilo je, da znaša vrednost naknadno ugotovljene zapuščine 1.942,00 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje D. G. Sklep sicer izpodbija v celoti, smiselno pa samo v delu, v katerem je sodišče ni upoštevalo kot nujne dedinje glede obravnavanega premoženja. Poudarja, da je v prvotnem zapuščinskem postopku zahtevala izplačilo nujnega deleža, ni pa se odpovedala izplačilu nujnega deleža za dodatno ugotovljeno premoženje. Dedni dogovor ni bil sklenjen tako, kot ga povzema sodišče. Razlogi sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve sklepa niso pravilni.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predmet dedovanja v obravnavani zadevi je premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustnici kot članici agrarne skupnosti po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). V skladu z 8. členom ZPVAS se dedovanje tega premoženja izvede po določbah zakona o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Iz razlogov sklepa izhaja, da je bil po zapustnici že opravljen zapuščinski postopek in dne 29. 5. 1998 izdan sklep o dedovanju, ki pa ni zajemal sedaj obravnavanega premoženja. S sklepom o dedovanju z dne 29. 5. 1998 je bila za oporočno dedinjo razglašena zapustničina hči D. B., ki je z nujnimi dedinjami, zapustničinimi vnukinjami D. G., B. F. in B. F., sklenila dedni dogovor o višini in izplačilu nujnih dednih deležev. Vnuka I. D. G. in D. G. nujnih deležev v prvotnem zapuščinskem postopku nista uveljavljala.

6. Sodišče prve stopnje je štelo, da nujnim dedičem nujni delež na obravnavanem premoženju glede na dedne izjave in dedni dogovor, ki so bili podlaga za izdajo prvega sklepa o dedovanju, ne pripada. Takšno stališče je materialnopravno zmotno. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982)(1). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice zahtevali nujne deleže v gotovini.

7. Ne glede na prej obrazloženo, razen pritožnice noben od nujnih dedičev ni vložil pritožbe, zato je izpodbijani sklep v obsegu zoper ostale nujne dediče postal pravnomočen. Ostali nujni dediči zato ne morejo več uveljavljati nujnih deležev v gotovini. Dediči so glede uveljavljanja dednih deležev (zakonitih ali nujnih) navadni, ne pa enotni sosporniki. V tej zadevi o skupnosti dedičev pred delitvijo zapuščine ni mogoče govoriti že zato, ker premoženjske pravice zapustnice v naravi deduje samo D. B. (8. člen ZPVAS – med dediči je samo ona članica Agrarne skupnosti V., kot izhaja iz zemljiškoknjižnih izpiskov). To tudi pomeni, da je pravilna odločitev prvega sodišča v delu II. točke sklepa, da je dedinja naknadno najdenega premoženja v naravi D. B. 8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavilo v delu, ki se nanaša na pritožnico, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pozvati pritožnico, ali uveljavlja glede pozneje najdenega premoženja nujni delež v gotovini. Če ga bo uveljavljala, bo (v okviru razveljavljenega dela II. točke izpodbijanega sklepa) prvo sodišče moralo za nujno dedinjo razglasiti pritožnico ter po ugotovitvi relevantnih dejstev odločiti, kolikšen znesek je D. B. dolžna plačati pritožnici iz naslova njenega nujnega deleža v gotovini.

Op. št. (1): Prim. tudi I Cp 274/2011, I Cp 2646/2010, I Cp 4496/2010.