Jedro

Ker je zavarovanec, tožnikov delavec, z dnem 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo, mu je toženec z odločbo utemeljeno priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Kdaj in če bo tožnik, zavarovančev delodajalec, zavarovancu priznano pravico do premestitve zagotovil in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi domeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 1. 2009 in prvi odstavek odločbe št. ... z dne 9. 10. 2008 ter priznajo stroški postopka, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 19. 1. 2009 in prvi odstavek odločbe št. ... z dne 9.10. 2008 ter z 2. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da se zavarovancu A.A. po končani poklicni rehabilitaciji prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto diplomirani inženir logistike s polnim delovnim časom, kar mu bo tožeča stranka zagotovila, ko bo pri njej obstajala potreba po takšnem delu oziroma takšno delovno mesto. Obenem je s 3. točko izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 7,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka dalje do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo v 1. in 3. točki izreka je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zavarovancu A.A., delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, bila z odločbo toženca št. ... z dne 28. 9. 2005 priznana izbirna pravica do poklicne rehabilitacije ob delu v skladu z določbo 95. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Ker je zavarovanec to pravico uveljavil, so mu šle vse pravice in obveznosti na podlagi ter v zvezi s poklicno rehabilitacijo, zagotoviti pa mu jo je bil v skladu z določbo 88. člena ZPIZ-1 dolžan delodajalec, to je B., saj je bil zavarovanec v času nastanka invalidnosti zaposlen pri njem. Tako je bila dne dne 29. 10. 2005 sklenjena pogodba o poklicni rehabilitaciji, ki so jo podpisali zavarovanec A.A., delodajalec (tožnik), Fakulteta za ... (izvajalec izobraževanja) in zavod (toženec). Glede na to, da je zavarovanec vestno izpolnjeval svoje obveznosti po navedeni pogodbi, je dne 3. 10. 2008 predčasno zaključil izobraževanje, pridobil naziv diplomirani inženir logistike in s tem uspešno zaključil poklicno rehabilitacijo. Po končani poklicni rehabilitaciji je bila zato zavarovancu v skladu z določbo 91. člena ZPIZ-1, z odločbo toženca z dne 9. 10. 2008 pravilno priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto diplomirani inženir logistike s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Meni, da je stališče sodišča, da je pogodba o poklicni rehabilitaciji zaradi nedoločitve pogoja in roka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji neveljavna, napačno. Pogodba o poklicni rehabilitaciji ni klasična pogodba civilnega prava, ampak gre za pogodbo sui generis, kjer prevladuje javnopravna narava razmerja. Njena vsebina namreč ni namenjena prosti določitvi medsebojnih pravic in obveznosti, temveč gre za dogovor o izvrševanju z zakonom določenih pravic in obveznosti v konkretnem položaju. Udeleženi pravni subjekti nimajo možnosti spremeniti vsebino zakonskih določb, saj gre za kogentne in ne dispozitivne pravne norme. Pogodba je bila veljavno sklenjena in se je kot taka tudi že v celoti realizirala, nobena od pogodbenih strank pa je tudi ni izpodbijala. Nedoločitev pogoja in roka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji pa na samo pogodbo zaradi njene narave tako nima nobenega vpliva. Toženec opozarja, da presoja veljavnosti pogodbe o poklicni rehabilitaciji sploh ni bila predmet tega spora, ampak je tožnik v tožbi nasprotoval le datumu premestitve zavarovanca A.A. na drugo delovno mesto oziroma datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji v skladu z novo pridobljeno strokovno izobrazbo zavarovanca. Citira določbo 91. člena ZPIZ-1 in navaja, da glede na to, da je zavarovanec z dne 3. 10. 2008 uspešno zaključil izobraževanje, pridobil naziv diplomirani inženir logistike in s tem tako zaključil poklicno rehabilitacijo, toženec pa mu je z odločbo z dne 9. 10. 2008 priznal pravico do premestitve s prvim naslednjim dnem, to je od 4. 10. 2008 dalje. Od navedenega dne dalje je tožniku šele dana možnost oziroma dolžnost, da to pravico zavarovanca tudi realizira. To pa pomeni, da mora delavcu odpovedati sedanjo pogodbo o zaposlitvi ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe v skladu z novo pridobljeno izobrazbo. Kdaj bo zavarovanec dejansko nastopil delo na drugem delovnem mestu oziroma kdaj bo sklenjena nova pogodba o zaposlitvi med njim in delodajalcem po končani poklicni rehabilitaciji, pa je stvar nadaljnjega postopanja delodajalca, da izpolni zakonsko mu določeno dolžnost, oziroma predmet morebitnega predhodnega dogovora med delavcem in delodajalcem. Delodajalčeva dolžnost zagotoviti delavcu tako poklicno rehabilitacijo, kot tudi pravico do premestitve, ne izhaja le iz 88. člena in 2. odstavka 91. člena ZPIZ-1, ampak tudi iz 200. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zato so brezpredmetne navedbe tožnika, da pogodbe o poklicni rehabilitaciji ne bi sklenil, če bi vedel, da bo moral delavca prezaposliti takoj po končani poklicni rehabilitaciji ter da je navedeno pogodbo sklenil le zato, ker se o tem ni nikjer zavezal. V zvezi s tožbenimi navedbami, da delodajalec trenutno nima drugega delovnega mesta, toženec opozarja na določbe 102. in 103. člena ZPIZ-1 ter v zvezi s priznano pravico do premestitve z odločbo z dne 19. 1. 2009 pa, da je z vročitvijo stranki odločba dokončna in izvršljiva in da jo je tožnik kot zavarovančev delodajalec, dolžan že izvršiti. Meni, da je odločitev sodišča, glede na to, da je tožnik v tožbi nasprotoval le datumu premestitve zavarovanca na drugo delovno mesto, s tem, ko je v izpodbijani sodbi odpravilo 1. odstavek izreka prvostopenjske odločbe z dne 9. 10. 2008, nepravilna in nedopustna, saj je sodišče s tem zavarovancu odreklo priznanje pravice do premestitve, ki mu je zagotovljena že po samem zakonu in mu pripada po končani poklicni rehabilitaciji. Razen tega pa tožnik priznanju pravice do premestitve v konkretnem primeru ni nasprotoval in tudi ni postavil tožbenega zahtevka v tej smeri, poleg tega pa je sodišče v odločbi z dne 9. 10. 2008 pustilo v veljavi vse ostale odstavke v izreku te odločbe, torej med drugim tudi, da je delodajalec B. dolžan zavarovancu zagotoviti pravico do premestitve ter da bo o pravici in višini začasnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Ker odločitev sodišča ni pravilna, toženec glede na načelo uspeha o sporu tudi ni dolžan povrniti stroškov postopka v višini 7,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno odločilo.

Pritožba ima prav, da presoja veljavnosti pogodbe o poklicni rehabilitaciji sploh ni bila predmet tega spora. Tožnik je namreč nasprotoval le datumu premestitve zavarovanca A.A. na drugo delovno mesto oziroma datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji v skladu z novo, s poklicno rehabilitacijo pridobljeno strokovno izobrazbo.

Predmet presoje sta dokončna odločba toženca št. ... z dne 19. 1. 2009 ter prvostopna odločba št. ... z dne 9. 10. 2008, s katero je zavarovancu A.A., delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti po končani poklicni rehabilitaciji priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto diplomirani inženir logistike s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje (1. odstavek). Nadalje je s citirano odločbo toženec odločil, da bo o pravici in višini začasnega nadomestila odločeno s posebno odločbo, izplačevanje nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ki se je zavarovancu izplačevalo po odločbi št. ... z dne 24. 11. 2005 pa je ustavil s 3. 10. 2008. Hkrati je odločil, da je delodajalec B. dolžan zavarovancu zagotoviti pravico do premestitve ter da je odločba izvršljiva, ko postane dokončna v upravnem postopku.

Takšna odločitev temelji na ugotovitvi, da je zavarovanec A.A. dne 3. 10. 2008 uspešno končal poklicno rehabilitacijo, s katero si je pridobil izobrazbo diplomiranega inženirja logistike. Z dnem zaključka poklicne rehabilitacije je bila tudi realizirana pogodba o poklicni rehabilitaciji št. ..., ki je bila sklenjena potem, ko je odločba z dne 28. 9. 2005, s katero je toženec zavarovancu A.A. priznal pravico do poklicne rehabilitacije, dne 6. 10. 2005 postala dokončna in izvršljiva.

Pravica do premestitve je pravica iz invalidskega zavarovanja, ki jo skladno z določbo 91. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji. Gre torej za zakonsko določeno pravico, ki je pogojena z zaključkom poklicne rehabilitacije.

V konkretnem primeru je toženec zavarovancu A.A. priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto diplomirani inženir logistike s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Zavarovanec je namreč tožencu sporočil, da je dne 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo. Ta pa mu je od 4. 10. 2008, to je prvi naslednji dan po končani poklicni rehabilitaciji, priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kar je povsem skladno s citirano določbo 91. člena ZPIZ-1. Po 2. odstavku 91. člena ZPIZ-1 pravico do premestitve zagotovi zavarovancu, če ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, delodajalec. V določbi 91. člena pa ni določeno, kdaj je delodajalec dolžan zavarovancu zagotoviti drugo delovno mesto in tudi toženec z izpodbijanima odločbama delodajalcu ni naložil, da je zavarovanca od 4. 10. 2008 dalje dolžan premestiti. S 4. odstavkom odločbe št. ... z dne 9. 10. 2008, je toženec le odločil, da bo pravico do premestitve zavarovancu zagotovil delodajalec B., ne pa tudi, kdaj jo mora zagotoviti. Tožencu takšnega pooblastila, da bi delodajalcu naložil, kdaj je dolžan zavarovanca oziroma svojega delavca premestiti oziroma mu zagotoviti pravico do premestitve, ne daje ne ZPIZ-1 in ne delovno pravni predpisi.

Glede izvršljivosti odločbe, izdane v upravnem postopku in torej zagotovitve pravice do premestitve, priznane z izpodbijano odločbo, veljajo splošna pravila. Sicer pa v konkretnem primeru pomeni, da ima zavarovanec z odločbo priznano pravico do premestitve od 4. 10. 2008, nima pa te pravice od tega dne tudi zagotovljene, če delodajalec zavarovanca ne premesti oziroma sklene z njim nove pogodbe o zaposlitvi.

Kdaj in če bo delodajalec pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ki jo je toženec priznal zavarovancu A.A., zagotovil in z njim sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi pristojnosti. V določbah 88. člena in 2. odstavka 91. člena ZPIZ-1 ter 200. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 s spremembami, v nadaljevanju ZDR), je določeno, da je delodajalec dolžan zavarovancu zagotoviti opravljanje dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti in poklicno rehabilitacijo. Vendar pa je v ZPIZ-1 v določbah 102. člena in 103. člena predviden in določen tudi postopek za primer, če delodajalec za delovnega invalida nima drugega delovnega mesta.

Ker sta glede na vse obrazloženo izpodbijani odločbi toženca pravilni in zakoniti, saj je toženec zavarovancu A.A. pravilno v skladu z določbo 91. člena ZPIZ-1 priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto po končani poklicni rehabilitaciji od 4. 10. 2008 dalje, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki izreka v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno citiralo določbe 88. člena in 91. člena ZPIZ-1, teh določb pa ni uporabilo oziroma jih ni pravilno uporabilo, čeprav je dejansko stanje o odločilnih dejstvih za odločitev v sporni zadevi pravilno ugotovilo (in je povsem odveč dodatno ugotavljalo dejansko stanje v zvezi s pogodbo o poklicni rehabilitaciji). Posledično je utemeljena tudi pritožba glede stroškov postopka, saj glede na uspeh v pravdi na podlagi 154. člena ZPP, tožnik ni upravičen do povračila stroškov postopka.