Jedro

Če iz projektne dokumentacije za medsosedsko ograjo izhaja, da temelj betonskega zidu sega 10 cm v podzemni prostor tožnikove parcele, za kar pa ni bilo pridobljeno tožnikovo soglasje, je gradbeno dovoljenje, izdano na tej podlagi, nezakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 22. 10. 2004, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Tolmin z dne 22. 3. 2004, s katero je upravni organ prve stopnje investitorki X. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo armiranobetonskega mejnega zidu med zemljiščem parc. št. ... in ... k.o. ...

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da se sama ograja po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Pravilnik, Uradni list RS, št. 114/03), šteje kot pomožni objekt (6. člen) in jo je možno zgraditi brez gradbenega dovoljenja, če so za to izpolnjene zahteve iz 19. in 20. člena Pravilnika. Glede na to da investitorica soglasja sosedov za postavitev ograje na parcelno mejo ni pridobila, je za poseg v prostor morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002 in 47/2004) ob upoštevanju določb izvedbenega prostorskega akta, Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Tolmin (Uradno glasilo, št. 2/89 in 4/92, v nadaljevanju PUP).

3. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi navedlo, da tudi če gre dejansko za enostaven objekt, mora zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebovati vse sestavine iz 54. člena ZGO-1. Med ostalim mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja investitor priložiti dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo (člen 54/4). Iz projektne dokumentacije med drugim izhaja, da je pod koto terena predviden temelj zidu v globini 50 cm in širini 45 cm, pri čemer sega temelj 10 cm na vsako stran predvidenega zidu. Glede na navedeno in upoštevaje tloris zidu, ki je del projektne dokumentacije, segajo temelji predvidenega zidu 10 cm v podzemni prostor parcele v lasti tožnika, za kar pa, kot izhaja iz upravnih spisov, tožeča stranka ni pridobila soglasja mejaša. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe tožene stranke tudi ni mogoče ugotoviti na podlagi česa je zaključila, da se na objektu v lasti tožnika ne bodo poslabšale sanitarne in požarno varnostne danosti (16. členu PUP). Ker je tožena stranka ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovila, iz projektne dokumentacije pa tudi izhaja, da temelji mejne ograje posegajo v zemljišče v lasti tožnika, o čemer ne obstaja soglasje, so tožnikovi ugovori v tem delu utemeljeni.

4. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo stranka z interesom, investitorka X. Navaja, da tožniku povzroča težave meteorna voda, ki pa ne prihaja z njenega zemljišča, temveč z zemljišča zgornjih sosedov. Meni, da bi se za odvodnjavanje vode moral dogovoriti z njimi. Glede požarne varnosti pa navaja, da je tožnikova hiša prosto stoječa, z odprtim dostopom iz vseh štirih strani. Ravno tako ne drži navedba, da je del zidu, na katerem je postavljena ograja, na tožnikovem zemljišču. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi.

5. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da so navedbe investitorice neresnične. Ker soglasja h gradbenemu dovoljenju ni dal, ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja, pa tudi lokacijske informacije se ni držala. Takoj po začetku del je dal prijavo gradbenemu inšpektorju, ki ji je naložil odstranitev ograje, vendar je investitorica z gradnjo ograje nadaljevala. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče RS vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena se obravnava pritožba investitorke X., stranke z interesom v tem upravnem sporu, vložena še po ZUS, kot pritožba po ZUS-1, ker je v ZGO-1 določeno, da se gradbeno dovoljenje lahko izvršuje šele po pravnomočnosti.

8. Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da je bilo dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovljeno. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je iz projektne dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdano predmetno gradbeno dovoljenje za medsosedsko ograjo, razvidno, da predviden temelj betonskega zidu sega 10 cm v podzemni prostor tožnikove parcele, za kar pa ni bilo pridobljeno tožnikovo soglasje.

9. PUP podrobnejših pogojev za postavitev ograj nima, 16. člen PUP pa glede odmika novogradnje od mej s sosednjimi parcelami določa, da so odmiki lahko manjši od 2 m, če s tem soglaša lastnik obstoječega objekta oziroma če se s tem obstoječemu objektu bistveno ne poslabšajo sanitarne in požarno varnostne danosti. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da iz listin v upravnem spisu ni možno ugotoviti, na kateri podlagi je tožena stranka sklepala, da se obstoječemu sosednjemu tožnikovemu objektu zaradi postavitve predmetne ograje na parcelno mejo ne bodo bistveno poslabšale sanitarne in požarno varnostne danosti.

10. Ker je Vrhovno sodišče RS presodilo, da niso podani v pritožbi navedeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo stranke z interesom na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.