Jedro

Kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), je v resnici škoda iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.

Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki "9.174,86 EUR" namesto "8.174,86 EUR".

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani, a nespremenjeni del prvostopenjske sodbe potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 78,40 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo 8.174,86 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki na račun Bpp plačati stroške pravdnega postopka v znesku 1.181,25 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da spada povzročena poškodba med hujše telesne poškodbe, sodišče pa je iz naslova pretrpljenih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo tožniku odškodnino v višini 7.000 EUR, kar odstopa od podobnih primerov iz sodne prakse. Poleg tega se sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne sklicuje na noben primer. Izpostavlja primer pod evidenčno številko VS002665, ko je bila tožniku prisojena odškodnina za telesne bolečine v višini 12.000 EUR ter na primer pod evidenčno številko VS001994, ko je bila prisojena tožniku odškodnina za telesne bolečine v višini 8.500 EUR. Glede skaženosti je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče je ugotovilo, da je brazgotina le malo vidna in jo je moč zakriti z brado ali šalom in napravilo zaključek, da sprememba tožnikove zunanjosti ne povzroča negativnih občutkov in negativnih reakcij okolice. V konkretnem primeru je pomembno, da je tožnikova zunanjost spremenjena, saj ima na obrazu 5 cm dolgo brazgotino. Tudi iz zaslišanja izvedenca je razbrati, da je brazgotina še vedno vidna, prav tako je tožnik zatrjeval, da ga brazgotina moti, zaradi česar duševno trpi. Če je brazgotino mogoče zakriti, to ne pomeni, da ne bi bila priznana odškodnina zaradi skaženosti. Sodišče tudi ni priznalo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker naj tožnik ne bi zatrjeval, da bi bile te zmanjšane zaradi močnih in kratkotrajnih bolečin. Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da bo celo življenje trpel za občasnimi bolečinami. Tudi na zaslišanju je potrdil, da trpi za bolečinami. Izvedenec je pojasnil, da spremembe temperature sprožijo pri tožniku bolečine in da ni zdravil, ki bi te bolečine preprečile. Do bolečin pride zaradi kovinske ploščice, ki je vgrajena v čeljust. To ploščico bo imel tožnik vgrajeno celo življenje in bo celo življenje trpel bolečine. Tožnik je zato upravičen do odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Temeljni načeli za odmero odškodnine sta načelo individualizacije na eni strani ter načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin na drugi strani. Pritožbeno sodišče je zato po ustaljeni metodi sodne prakse ugotovljena dejstva konkretnega življenjskega primera primerjalo z zadevami iz sodne prakse. Pri tem si je pomagalo z neformalnim pravnim virom, to je zbirka Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo1. 5. Dejanska podlaga izpodbijane sodbe je sledeča: tožnik je utrpel zlom spodnje čeljustnice levo in ognojek v predelu spodnje čeljusti. Prvostopenjsko sodišče je prisodilo tožniku za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 7.000,00 EUR odškodnine, iz naslova strahu pa 1.000 EUR. Zahtevek iz naslova skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti je zavrnilo. Priznana odškodnina v ostalem znesku predstavlja materialno škodo. Pritožnik izpodbija zavrnilni del sodbe, ker meni, da je odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prisojena v prenizkem znesku, odškodnina iz naslova skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa je po njegovi oceni neutemeljeno zavrnjena.

Telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem Ker je bil tožnik pod močno analgetično terapijo (zaradi drugih zdravstvenih težav, ki niso povezane s poškodbo iz škodnega dogodka) ni čutil večjih bolečin in je pozno iskal zdravniško pomoč. Izvedenec je ocenil, da je imel tožnik po zdravstvenem posegu tri dni hude bolečine in kasneje občasne srednje bolečine približno štiri tedne. Izpostavljen je bil naslednjim nevšečnostim med zdravljenjem: operativnemu posegu 11. 3. 2016, 7-dnevni hospitalizaciji, večkratnemu rentgenskemu slikanju, prevezovanju ran in drenaži, jemanju antibiotikov, imel je težave z odpiranjem ust, užival je lahko le pasirano hrano. Te nevšečnosti so trajale največ tri mesece.

Zmanjšanje življenjskih aktivnosti Izvedenec zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni ugotovil. Skaženost

Izvedenec je ugotovil vidno brazgotino na vratu, ki je v nivoju kože in pri normalni komunikaciji ni moteča. Prvostopenjsko sodišče ni sledilo trditvam tožnika, da se zaradi brazgotine nelagodno počuti, ampak presodilo, da brazgotina ne povzroča neugodnih občutkov niti negativnih reakcij okolice.

6. Prvostopenjsko sodišče je prisodilo tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 7.000 EUR odškodnine. Zavrnilo pa je zahtevek za plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in zaradi skaženosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tisto, kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), v resnici škoda, ki ustreza bolečinam in nevšečnostim. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bilo tožniku iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prisojeno 7.000 EUR oškodnine, zahtevek za zmanjšanje življenjske aktivnosti pa je bil zavrnjen, vendar (kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi), sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da tožnik že trpi in bo trpel v bodoče bolečine, do katerih prihaja ob nenadnih temperaturnih spremembah, bolečine pa povzroča tujek, ki je bil vgrajen v tožnikovo čeljust. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in že priznano odškodnino v višini 7.000 EUR zvišalo za 1.000 EUR, tako da znaša skupna odškodnina iz naslova bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 8.000 EUR.

7. Po celoviti izvedbi dokaznega postopka je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev sodišče prve stopnje, da trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti ni. Pritožbene navedbe, v katerih se pritožnik sklicuje na bolečine, ki jih tožnik trpi in jih bo trpel zaradi vgrajene kovinske ploščice v čeljustih, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, pa je pritožbeno sodišče upoštevalo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti.

8. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za skaženost. Načelo individualizacije se ne uresničuje le na ta način, da bi moralo sodišče zaradi tega načela znatneje upoštevati izpovedbo oškodovanca. Načelo individualizacije od sodišča terja, da upošteva okoliščine konkretnega primera. Teh pa ne ugotovi le z golo izpovedbo samega oškodovanca, marveč v bistveni meri s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, ta pa upošteva tudi to, kar izpove sam oškodovanec. Zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevaje mnenje izvedenca, tožnikovo izpovedbo in lastno zaznavanje, zahtevek v tem delu zavrnilo. Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.

9. Po zvišanju odškodnine znaša celotna priznana odškodnina 9.174,86 EUR oziroma okoli 9 povprečnih plač. Primerjava iz citirane zbirke pokaže, da je bila v zadevi, ki je evidentirana pod številko IV/24, oškodovancu (fantu, dijaku) poškodovanemu z udarci in brcami v glavo in ki je utrpel dvojni prelom čeljusti, priznana odškodnina v višini devetih plač. V zadevi, ki je evidentirana pod opr. št. IV/21, pa je bilo priznana oškodovancu (moški srednjih let), ki je utrpel na delovnem mestu zlom čeljusti in dveh zob, odškodnina v višini desetih povprečnih plač. Ostali primeri, evidentirani v kategoriji poškodb zob in čeljusti, niso primerljivi, saj so oškodovanci utrpeli hujše poškodbe. Prav tako nista primerljivi zadevi, na kateri se v pritožbi sklicuje tožnik. Zadeva VS001994, ko je bila priznana oškodovancu skupna odškodnina v višini 13.800 EUR, in sicer 8.500 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti, ni primerljiva, saj je oškodovanec utrpel bistveno hujše poškodbe2 kot jih je utrpel tožnik v obravnavanem primeru. Zadeva VS002665 pa ni primerljiva zato, ker je oškodovanec trpel bistveno hujši obseg telesnih bolečin, saj so trajale stalne hude bolečine 35 dni, občasne hude pa dva meseca in nato še zmerne in blage bolečine en mesec.

10. Po odločitvi pritožbenega sodišča znaša torej pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 8.000 EUR, pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.000 EUR (358. člen ZPP), skupni znesek pravične denarne odškodnine sedaj znaša 9.174,86 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

11. Spremenjena odločitev je sicer povečala tožnikov uspeh v pravdi, vendar ne bistveno, zato pritožbeno sodišče v stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča ni poseglo. Tožnik je delno uspel s pritožbo (približno 10 %) in tak delež mu je pritožbeno sodišče tudi priznalo pri pritožbenih stroških, ki jih sestavljajo stroški za pritožbo, materialni stroški in stroški DDV (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Alenka Bergar Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana 2010. 2 Oškodovanec je utrpel oteklino in podplutbe na glavi, zlom lobanjskega svoda in dna, obtolčenino možganskega desnega režnja velikih možganov, zlom nosne kosti, dvojni zlom spodnje čeljustnice, izbitje prvega desnega zgornjega sekalca, razmajanost prvega levega zgornjega sekalca, prišlo je do izlivanja krvi in možganske tekočine skozi votline srednjega ušesa in iz sluhovoda do krvavitve nad možgansko opno v zadnji lobanjski kotanji, s pomikom malih možganov skozi odprtino šotora, krvavitve med možgansko opno med mrenama in med prekate, oteklosti možganov, poškodbe slušnega živca in izgube sluha na desno uho.