Jedro

Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna.

Upraviteljica je tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic.

Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka.

Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje upraviteljici dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upraviteljice z dne 8. 10. 2020 (PD 3247), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik A. d. o. o.. V pritožbi je uveljavljal zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep zaradi zlorabe procesnih pravic upraviteljice razveljavi oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in ga nadomesti z novim sklepom, ki naj vsebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka iz predloga upraviteljice z dne 8. 10. 2020 tako, da v izreku sklepa določi prepoved za plačilo teh stroškov v obdobju od dneva izdaje tega sklepa do dneva pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom v skladu s prvim odstavkom in ostalimi določbami 378. člena ZFPPIPP, po nastopu pravnomočnosti tega sklepa pa dovoli plačilo stroškov ob obveznem upoštevanju pravila sorazmernega poplačila v denarju ali s ponudbo za prevzem drugega razpoložljivega premoženja ob upoštevanju pravil za zaustavitev postopka oziroma da izpodbijani sklep zaradi zlorabe procesnih pravic upraviteljice razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka iz predloga upraviteljice z dne 8. 10. 2020, vendar ob tem v izreku sklepa določi prepoved plačila stroškov v obdobju od dneva izdaje tega sklepa do dneva pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, po nastopu pravnomočnosti tega sklepa pa dovoli plačilo stroškov ob obveznem upoštevanju pravila sorazmernega poplačila v denarju ali s ponudbo za prevzem drugega razpoložljivega premoženja ob upoštevanju pravil za zaustavitev postopka.

3. Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Sodišču je predlagala, da jo kot neutemeljeno v celoti zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka po predlogu upraviteljice z dne 8. 10. 2020 (PD 3247) in pri tem navedlo, da je sicer dne 20. 2. 2020 (PD 3140) in dne 29. 7. 2020 (PD 3208) izdalo upraviteljici obvezno navodilo, da se počaka s plačilom stroškov do konca mediacije oziroma do končne odločitve v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 1169/2019, hkrati pa je upraviteljico opozorilo, da če bi zaradi neplačila katerega izmed stroškov nastala kakšna negativna posledica, da o tem obvesti sodišče. Ker je upraviteljica v predlogu z dne 8. 10. 2020 navedla, da gre za nujno plačilo odvetniških stroškov, zato da se izogne plačilu zakonitih zamudnih obresti kot tudi, da gre za nujno odvetniško zastopanja v odprtih postopkih, ki jih odvetniška družba pogojuje s plačilom že opravljenih storitev, težko oziroma nemogoče pa je dobiti drugega odvetnika, če mu je plačilo odloženo za nedoločen čas, je sodišče prve stopnje zaradi izkazane nujnosti izplačilu stroškov podalo soglasje, saj bi sicer nastale negativne posledice za stečajno maso. Pri tem je še ugotovilo, da imajo plačila značilnost stroškov iz 355. člena ZFPPIPP in da zneski posameznih plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste.

6. Iz predloga upraviteljice (PD3247) izhaja, da gre v obravnavanem primeru za plačilo stroškov odvetniških storitev Odvetniške družbe X po stroškovniku navedene družbe za mesec maj 2020. Iz predloga in njemu priloženih prilog je razvidno, katera odvetniška opravila so z navedenimi stroškovniki zaračunana in v kakšni višini. Konkretnih očitkov v zvezi z opravljenimi storitvami pritožnik ne navaja, temveč nasprotuje izdaji soglasja k plačilu stroškov zaradi zlorabe procesnih pravic upraviteljice.

7. Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je podana torej le v primeru, kadar gre za dolozno ravnanje in je izkazan namen, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico ali ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem.

8. Ravnanja upraviteljice, ki naj bi potrditvah pritožbe predstavljala njeno zlorabo procesnih pravic, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot zlorabo procesnih pravic. Pritožnik zatrjevano zlorabo utemeljuje na tem, da upraviteljica izčrpava stečajno maso v korist plačila novih tekočih stroškov, ki sicer ne bi nastali, če bi bil stečajni postopek pravočasno ustavljen. Zlorabo vidi pritožnik v tem, da je bila upraviteljica glede na ugotovitve iz izrednega poročila z dne 12. 3. 2013, da razpoložljivo neobremenjeno premoženje stečajnega dolžnika v višini 2.510.269,89 EUR ne zadošča niti za plačilo predvidenih stroškov stečaja, ki so bili predvideni v višini 2.733.334,51 EUR, že tedaj dolžna ukrepati skladno z določbami 378. člena in 355. člena ZFPPIPP in predlagati ustavitev predmetnega stečajnega postopka in razdelitev premoženja upnikom skladno z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storila so upniki iz naslova stroškov postopka namesto, da bi prejeli poplačilo svojih terjatev v višini 91,83%, prejeli le 15,07%.

9. Iz prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP izhaja, da če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Premoženje stečajnega dolžnika pa se v takem primeru uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, za morebitno drugo premoženje pa se smiselno uporabljajo drugi do enajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 378. člena ZFPPIPP).

10. V svojem Izrednem poročilu z dne 12. 3. 2013 (PD 1477) je upraviteljica res navedla, da iz poročila izhaja, da bo neobremenjeno premoženje stečajnega dolžnika komaj zadoščalo za kritje stroškov stečajnega dolžnika, vendar kot navaja upnik v pritožbi sam, je bil o tem dejstvu seznanjen tudi upniški odbor. Upraviteljica je kot razlog, da ni podala predloga po 378. členu ZFPPIPP na 2. redni seji Upniškega odbora (zapisnik 2. redne seje upniškega odbora z dne 28. 3. 2013; PD 1531) navedla ne le domnevno neurejena zemljiškoknjižna stanja, kot to trdi pritožnik, temveč, da obstoji veliko število nepremičnin, ki so knjižene kot last stečajnega dolžnika, dejansko pa so bile predhodno prodane, zemljiškoknjižno stanje je neurejeno, vsi izločitveni upniki pa se še niso javili. Iz tega razloga je bil upniški odbor tudi mnenja, da mora upraviteljica pospešiti postopke ureditve razmerij v zvezi z nepremičnim premoženjem, da se zmanjša stroške v nastajanju, ni pa bil mnenja, da se mora postopek takoj končati. Upraviteljica je torej tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic. Pritožnik pa v pritožbi sedaj niti ne trdi, da so bili razlogi upraviteljice, da ni ravnala po 378. členu ZFPPIPP (obstoj izločitvenih pravic in ureditev stanja stečajne mase) neutemeljeni, ampak le pavšalno navede, da je šlo za „_domnevno neurejena zemljiškoknjižna stanja_“, teh svojih trditev pa ne konkretizira.

11. Le zato, ker upraviteljica ni predlagala končanja po 378. členu ZFPPIPP ob zgoraj povedanem ne more pomeniti, da je bil njen namen izčrpavanje stečajne mase v korist vedno novih tekočih stroškov. Če je upraviteljica za unovčenje stečajne mase in v zvezi s tem vodila stečajne postopke in v ta namen angažirala kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika), katerega plačilo je predmet tudi izpodbijanega soglasja, to ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem namreč ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka1. Brez bolj konkretnih trditev zato plačilo tekočih stroškov stečajnega postopka samo po sebi ne more predstavljati izčrpavanja stečajne mase.

12. Pri tem iz podatkov spisa tudi izhaja, da je upraviteljica stečajni postopek vodila v skladu s pravnomočno potrjenimi sklepi o določitvi načrta poteka stečajnega postopka. Prvi tak sklep je bil izdan 8. 3. 2012 (PD 1038) in je potrdil načrt, ki je predvideval končanje do konca leta 2015. Po koncu leta 2015 pa je sodišče večkrat odločalo o predlogu upraviteljice za spremembo načrta poteka stečajnega postopka (PD 2453, PD 2661, PD 2770, PD 2934, PD 3092) in take spremembe dovolilo. Upraviteljica je torej vseskozi delovala v skladu s pravnomočno potrjenim načrtom poteka stečajnega postopka (321. člen ZFPPIPP), zato pritožba neutemeljeno tudi trdi, da je izpodbijani sklep izdan v direktnem nasprotju s 378. členom ZFPPIPP.

13. Pritožba neutemeljeno tudi trdi, da izhaja obveznost upraviteljice, da predlaga končanje postopka brez razdelitve upnikom iz navodil (višjih) sodišč, ki so sodelovala v predmetnem postopku. Upnik se pri tem sklicuje na sklep Cst 377/2014 z dne 4. 9. 2014 (PD 2072), vendar tako navodilo iz navedenega sklepa ne izhaja. V okviru 9. točke obrazložitve sklepa Cst 377/2014 je višje sodišče sicer res citiralo določbo 378. člena ZFPPIPP, vendar v povezavi s sorazmernim poplačilo vseh neplačanih stroškov stečajnega postopka, če sredstva ne bi zadoščala za poplačilo vseh stroškov (tretji odstavek 359. člena ZFPPIPP), zato slednje ne more pomeniti, da je višje sodišče dalo kakršno koli konkretno navodilo upraviteljici.

14. Upnik se v svoji pritožbi sklicuje tudi na odločitev višjega sodišča v tem stečajnem postopku Cst 2/2020 z dne 9. 1. 2020 (PD 3107), kjer je višje sodišče zavzelo stališče, da sodišče ob izdaji soglasja k plačilu stroškov ne presoja ali so stroški potrebni ali koristni, saj je pomembno le dejstvo ali jih je upraviteljica naročila pri odvetniški pisarni in ali jih je odvetniška pisarna opravila, ne presoja pa ali je upraviteljica pri tem kršila svoje obveznosti in neupravičeno zavezala stečajnega dolžnika, razen če bi šlo za zlorabo procesnih pravic v postopku. S takim stališčem se pritožbeno sodišče strinja tudi v tem primeru, vendar dejstva, ki jih v tej pritožbi zatrjuje pritožnik ne pomenijo zlorabe procesnih pravic. Predmet presoje v tem pritožbenem postopku pa tudi ni odškodninska odgovornost upraviteljice, zato pritožba ne more uspeti s trditvami v zvezi s odškodninsko odgovornostjo upraviteljice.

15. Glede na vse navedeno je neutemeljeno tudi pritožbeno naziranje, da je potrebno izpodbijani sklep dopolniti tako, da sme upraviteljica plačilo izvesti le sorazmerno ob zaključku stečajnega postopka, ker naj bi bilo ugotovljeno, da stečajna masa ne bo zadoščala za plačilo stroškov. Take ugotovitve v tem postopku (vsaj glede na trenutno stanje spisa še) ni, zato tudi pravne posledice s tem v zvezi ne morejo nastati, s tem pa tudi ni pravne podlage za delovanje višjega sodišča v smislu drugega in tretjega odstavka 378. člena v povezavi s tretjim odstavkom 359. člena ZFPPIPP.

16. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v obravnavanem primeru v zvezi s plačevanjem stroškov postopka izdalo upraviteljici dve obvezni navodili, in sicer dne 20. 2. 2020 (PD 3140) in dne 29. 7. 2020 (PD 3208). V njih je navedeno, da se počaka s plačilom stroškov do konca mediacije oziroma do končne odločitve v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 1169/2019. Vendar je sodišče v teh dveh navodilih upraviteljico istočasno opozorilo, da če bi zaradi neplačila katerega izmed stroškov nastala kakšna negativna posledica, da o tem obvesti sodišče. Upraviteljica je v predlogu z dne 8. 10. 2020 navedla, da gre za nujno plačilo odvetniških stroškov, zato da se izogne plačilu zakonitih zamudnih obresti kot tudi da gre za nujno odvetniško zastopanja v odprtih postopkih, ki jih odvetniška družba pogojuje s plačilom že opravljenih storitev, težko oziroma nemogoče pa je dobiti drugega odvetnika, če mu je plačilo odloženo za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je temu pojasnilu sledilo in kljub temu, da je sicer plačevanje stroškov začasno ustavilo, odločilo, da iz razloga nujnosti soglasje k plačilu točno določenih stroškov (odvetniški stroški za mesec maj 2020) poda.

17. Pritožba samih razlogov o nujnosti soglasja ne izpodbija, temveč trdi, da se zlorablja pravna podlaga, da sodišče samo kreira materialno pravo, da je od januarja 2020 izdalo več navodil po 101. členu ZFPPIP, ki so diametralno nasprotna in proti katerim upnik nima pravnega sredstva, saj niso izdana v obliki sklepa, zato naj jih sodišče zapiše v nov sklep in ne v paralelno navodilo.

18. Navedena navodila sodišča upraviteljici niso v ničemer diametralno nasprotna, sodišče samo pa je popolno ustavitev plačila stroškov po stališču pritožbenega sodišča pravilno omililo, saj se s tem preprečuje morebitni nastanek škode za stečajno maso. Ker pritožba obstoj izjem iz teh navodil (nujnost plačila) ne izpodbija, so vse ostale pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna, pri čemer mora sodnik navodilo dati v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj (101. člen ZFPPIPP). Sodišče izda upravitelju navodilo za njegovo delo z odredbo (drugi odstavek 124. člena ZFPPIPP), v skladu z določbo 125. člena ZFPPIPP pa je pritožba dovoljena proti odločitvam o zadevah, o katerih sodnik odloča s sklepom. Pritožnik zato tudi neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem. Kot stranki postopka je upniku s tem v zvezi sicer potrebno priznati možnost vplivati na sodišče v smislu dajanja pobud, ne pa tudi v smislu pravovarstvenenih zahtevkov2. 19. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste navedbe pritožnika, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. tudi sklep VSL Cst 146/2014 z dne 2. 4. 2014 (10. točka).

2 Prim. sklepa VSL Cst 495/2018 z dne 9. 10. 2018 in Cst 108/2020 z dne 12. 5. 2020.