Jedro

Trditev o neobstoju dolga zaradi njegovega plačila je ugovorni razlog, ki ga lahko uveljavljata tudi drugi in tretji dolžnik kot menična poroka in ne le prvi dolžnik kot izdajatelj menice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu, v katerem se odločitev se nanaša na drugega in tretjega dolžnika, potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 12. 8. 2016 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija oceno obrazloženosti ugovora drugega in tretjega dolžnika in predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor drugega in tretjega dolžnika zavrne kot neutemeljen in se jima naloži nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka.

3. Drugi in tretji dolžnik sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je predlog za izvršbo vložen na podlagi verodostojne listine – menice, v postopku ugovora zoper sklep na podlagi verodostojne listine pa se 57. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki opredeljuje odgovor upnika na ugovor, ne uporablja (prim. prvi odstavek 61. člena ZIZ). Sodišče namreč ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine presoja le z vidika njegove obrazloženosti (poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti), ne pa tudi njegove vsebinske utemeljenosti (prim. 62. člen ZIZ). Ta se opravi v kontradiktornem pravdnem postopku. Zato se sodišču prve stopnje do upnikovega odgovora na ugovor, pa čeprav mu ga je vročilo, niti ni bilo treba opredeljevati in je pritožbeni očitek s tem v zvezi neupravičen.

6. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik izpodbija dajatveni del sklepa, obrazložen, če v njem navede pravno pomembna dejstva, za katera tudi predlaga dokaze. Pravno pomembna so dejstva, ki bi lahko, če bi se v pravdi izkazala za resnična, privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka, glede predlaganja dokazov pa veljajo pravila o dokaznem bremenu. Ustavno sodišče se je v več odločbah opredelilo, da je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.(1)

7. V skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZIZ je v postopkih zoper dolžnike – menične zavezance na podlagi menice, dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu. Omejitev pa ne velja v primeru, ko sta menični zavezanec (v konkretnem primeru prvi dolžnik) in prvi upnik iz menice (remitent - upnik v konkretnem primeru) stranki temeljnega razmerja. V takšnem primeru lahko dolžnik uveljavlja tudi ugovore iz temeljnega razmerja.(2)

8. Za meničnega poroka - avalista (drugi in tretji dolžnik v konkretni zadevi) velja samostojna odgovornost, zato tudi nima vseh ugovorov, kot jih ima oseba, za katero je bilo poroštvo dano (honorat). Odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom meničnega zavezanca je zunanja in odseva v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Avalist torej lahko (med drugim) uspešno ugovarja, če honorat plača svojo obveznost.(3)

9. Upoštevaje navedena izhodišča je sodišče prve stopnje tudi ugovora drugega in tretjega dolžnika pravilno štelo kot obrazložena. Zahtevi po obrazloženosti je zadoščala že pravno pomembna trditev, da na dan vložitve predloga za izvršbo ni bilo več nikakršnega upniško-dolžniškega razmerja, ker je prvi dolžnik terjatev plačal, za kar so bili predlagani tudi dokazi. Trditev o neobstoju dolga zaradi njegovega plačila je ugovorni razlog, ki ga lahko uveljavljata tudi drugi in tretji dolžnik kot menična poroka in ne le prvi dolžnik kot izdajatelj menice.

10. Pritožbene navedbe o nepravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da sta obrazložena tudi ugovora drugega in tretjega dolžnika, so torej neutemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka, višje sodišče pa je o tem odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Prim. odločbe Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007, Up-2216/06-11 z dne 20. 5. 2008, Up-343/09 z dne 5. 10. 2010. Op. št. (2): Prim. Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 147, sodba VSRS III Ips 17/2009 z dne 13. 9. 2011. Op. št. (3): Prim. Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 215, 226, 227, VSL sklep III Cp 4073/2005 z dne 28. 9. 2005.