Jedro

Ne gre za stanje, da dokaz (specialistični izvid, na katerega se sklicuje tožnik) ne bi bil upoštevan pri odločanju toženca, niti, da bi prišlo pri odločanju do zaznavne napake, pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. V tem primeru torej niso izpolnjeni pogoji po 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca.

V tem primeru gre za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z zahtevo za nepravo obnovo postopka, zato poravnava glede na 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP ni možna.

Zahteva tožnika za izločitev sodnice, ki jo je podal šele v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo, je prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 6. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 3. 2024 ter da se razveljavi odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 12. 2021. S sklepom pa je tožbo v delu, da mora toženec izdati novo odločbo o invalidski upokojitvi z datumom izplačevanja invalidske pokojnine od 1. 1. 2021, nadalje da se ugotovi, da je datum nastanka invalidnosti 14. 8. 2020, da se spremeni izvedensko mnenje z dne 21. 10. 2021, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v znesku 112.000,00 EUR in da se sodba javno objavi v medijih, zavrglo.

2.Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik skladno s 1. točko 338. člena Zakona o pravdnem postopku. V pritožbi navaja, da je sodišče na obravnavi 5. 7. 2024 odločalo po sodniku posamezniku, ne pa v senatu treh sodnikov. Sodišču je predložil obširno dokazno dokumentacijo. V tem primeru bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, da bi lahko razčistilo sporna dejstva ter ugotovilo resnično dejansko stanje. Ker tega ni storilo, je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Na glavni obravnavi je toženca zastopala oseba brez pooblastila, sodišče pa je izjavilo, da v socialnih sporih ni poravnave, brez da bi svojo odločitev kakorkoli pojasnilo. Gre za hude kršitve Zakona o pravdnem postopku. Pri odločanju je potrebno ločiti tudi med formalno in materialno pravnomočnostjo. Po mnenju tožnika so vse odločbe (upravne in sodne) samo formalno pravnomočne. V predsodnem postopku je bila glede na tožnikove zdravstvene težave tudi invalidska komisija nepravilno sestavljena. Resnično dejansko stanje je tožnik ugotovil šele v začetku leta 2021, torej že po izdaji odločb toženca. Toženec naj bi v postopku grobo kršil tožnikove pravice, zato meni, da mu pripada tudi ustrezna odškodnina. Zahteva tudi izločitev razpravljajoče sodnice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost drugostopenjske odločbe toženca z dne 3. 6. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 7. 2. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za razveljavitev odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 12. 2021. Zadevo je presojal po določbi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).

6.ZPIZ-2 v prvem odstavku 183. člena določa, da dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Skladno s tretjim odstavkom istega člena odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.

7.Tožnik uveljavlja, da bi moral toženec pri odločanju o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine upoštevati specialistični izvid UKC A. z dne 14. 8. 2020.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik z odločbo toženca z dne 7. 12. 2021 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine. Navedena odločba je postala pravnomočna in izvršljiva 10. 12. 2021. Z odločbo z dne 15. 12. 2021 pa je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina v znesku 662,64 EUR na mesec, od 17. 6. 2021 dalje. Tudi navedena odločba je postala pravnomočna in izvršljiva s 16. 12. 2021.

9.Kot to poudarja Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi je tako ustavno kot tudi vrhovno sodišče v svojih odločitvah večkrat poudarilo načelo pravnomočnosti, določeno v 158. členu Ustave RS. Ta določa, da je pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenem z zakonom. Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot dela načela pravne države. Pravnomočno razmerje se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih urejajo zakoni v različnih postopkih.

10.Za odločitev v tej zadevi je ključna ugotovitev toženca in tudi sodišča prve stopnje, da je bil specialistični izvid UKC A. z dne 14. 8. 2020 že upoštevan v postopku ugotavljanja invalidnosti. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je toženec tožnika s 7. 12. 2021 razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu od 17. 6. 2021 dalje tudi priznal pravico do invalidske pokojnine. V tem primeru torej ne gre za stanje, da tak dokaz (specialistični izvid, na katerega se sklicuje tožnik) ne bi bil upoštevan pri odločanju toženca, niti, da bi prišlo pri odločanju do zaznavne napake, pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. V tem primeru torej niso izpolnjeni pogoji po 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11.V zadevi tudi niso podane kršitve določb postopka, na katere se v pritožbi sklicuje tožnik. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je bilo sodišče prve stopnje nepravilno sestavljeno. Iz razpravnega zapisnika z dne 18. 12. 2024 izhaja, da sta poleg sodnice v senatu sodelovala tudi sodnika porotnika. Dne 5. 7. 2024, ki ga navaja tožnik, pa je šlo za odločanje o začasni odredbi, o kateri odloča sodnik posameznik.

12.Glede presoje dokazov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče razčistilo dejansko stanje. Proučilo je dokumentacijo, bistveno za odločitev v tej zadevi. Glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo in da v tem primeru ni šlo za ponovno odločanje o tožnikovi invalidnosti, v tem primeru ni bilo nobene podlage, da bi sodišče dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja.

13.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče odločalo po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo skladno z 8. členom ZPP, kjer je določeno, da katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče je ustrezno razčistilo dejansko stanje in ob pravilni uporabi materialnega prava sprejelo pravilno odločitev.

14.Glede zastopanja toženca na glavni obravnavi 18. 12. 2024, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženca zastopal pooblaščenec po generalnem pooblastilu Su 3‑1/2006-1/1, kar je sodišče tudi zapisalo v zapisnik z dne 18. 12. 2024. V zvezi z odločitvijo sodišča, da poravnava ni možna, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je šlo v tem primeru za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja in sicer v zvezi z zahtevo za nepravo obnovo postopka. Sodišče je v tem primeru na pripravljalnem naroku utemeljeno ugotovilo, da poravnava glede na 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP ni možna in je nato nadaljevalo postopek v zvezi s presojo sporne zadeve.

15.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da so odločbe v predsodnem postopku postale zgolj formalno, ne pa materialno pravnomočne. Kot je bilo že omenjeno, je bila tožniku ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti priznana tudi pravica do invalidske pokojnine. V tem primeru gre za materialno pravnomočno odločitev. Sodišče tudi ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo, ali je bila invalidska komisija v predsodnem postopku ustrezno sestavljena. Omenjeno bi lahko tožnik uveljavljal v rednem pravnem sredstvu, torej v pritožbi, ki pa jo zoper odločbo, s katero je bila ugotovljena invalidnost in mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine ni vložil in je posledično odločba postala pravnomočna.

16.Zahteva tožnika za izločitev sodnice, ki jo je podal šele v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo, je prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

17.Sodišče je tudi pravilno zavrglo tožbo v delu na plačilo odškodnine, saj je bilo o zahtevku za plačilo odškodnine že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča prve stopnje opr. št. XI Ps 226/2023 z dne 5. 7. 2023, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 186/2023 z dne 16. 11. 2023, kot to pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje soglaša in jih ne ponavlja znova.

18.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4Glej VIII Ips 58/2017 z dne 9. 5. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 183, 183/1, 183/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 158 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 3/3-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.