Jedro

Da je predlagateljica umaknila predlog za ureditev meje v tem nepravdnem postopku kmalu zatem, ko je bilo v kasneje začetem upravnem (katastrskem) postopku doseženo drugačno soglasje o ureditvi meje, je za odločitev o stroških postopka brezpredmetno. Ker predlagateljica ni izkazala, da bi nasprotni udeleženci naknadno izpolnili enak zahtevek, kot ga je uveljavljala sama v tem postopku, je dolžna kriti vse stroške tega postopka, ki se je zaradi njenega ravnanja izkazal kot nepotreben.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da je dolžna predlagateljica stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi povrniti le prvim trem nasprotnim udeležencem; sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II.Predlagateljica je dolžna prvim trem nasprotnim udeležencem povrniti 89,60 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek zaradi umika predloga (I. točka izreka) ter odločilo, da predlagateljica nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka), nasprotnim udeležencem pa mora povrniti stroške tega postopka v višini 179,19 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Predlagateljica s pritožbo izpodbija odločitev v III. točki izreka sklepa, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na odmero stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tudi nasprotni udeleženci nosijo svoje stroške nepravdnega postopka. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

2.Sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Meni, da je izkazala pravni interes za začetek tega postopka. Ravnala je namreč v skladu z napotitvijo sodišča v pravdnem postopku, pri čemer ni bila vezana na obrazložitev napotitvenega sklepa, da mora najprej začeti geodetski postopek. Sodni postopek se lahko začne tudi brez predhodnega upravnega postopka. Poleg tega naročilo geodetskemu podjetju ne pomeni niti začetka sodnega niti začetka upravnega postopka. Meni, da jo je sodišče glede vprašanja povrnitve stroškov obravnavalo prestrogo in ji neupravičeno očitalo, da bi morala predhodno predlagati začetek postopa pri geodetskem podjetju in šele nato začeti sodni postopek, če ne bi prišlo do sporazumne rešitve. Dne 11. 7. 2025 je sicer res podala zahtevo za ureditev meje, vendar šele po začetku sodnega postopka. V okviru geodetskega postopka je bila sporna meja sporazumno urejena. To dejstvo pa ne more iti na njeno škodo. Navsezadnje bi bilo soglasje o poteku meje lahko doseženo tudi v okviru pravdnega postopka, v katerem je bila zaradi nestrinjanja strank s potekom meje napotena na postopek ureditve meje. Sodišče bi v skladu z določilom 40. člena ZNP-1 moralo odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, saj je predlagateljica zahtevek umaknila takoj, ko je bilo doseženo soglasje o ureditvi meje.

3.Prvi trije nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagajo zavrnitev pritožbe in naložitev stroškov njihovega odgovora pritožnici. Opozarjajo, da se splošno pravilo iz 40 člena ZNP-1 v primeru umika predloga ne uporablja, saj procesna situacija terja uporabo načela krivde. Poudarjajo, da so jim bili stroški postopka povzročeni neupravičeno. Predlagateljica je zavestno prezrla napotek sodišča v prejšnjem postopku, naj se meja najprej ureja v upravnem postopku, in sprožila nepotreben sodni postopek. Vzporedno s sodnim postopkom sprožen upravni postopek, v katerem je bila meja dokončno urejena, le potrjuje, da je bil sodni postopek prenagljen in nepotreben. Sedaj določena meja je tista, ki so jo nasprotni udeleženci vseskozi kazali in ki jo je potrdilo več geodetov, sedaj pa je nanjo končno pristala tudi predlagateljica. Ne gre torej za nikakršen sporazum ali kompromis glede meje. Vsi postopki in stroški so bili nepotrebni in posledica vztrajanja predlagateljice pri svojem stališču. Njen umik predloga torej ni posledica izpolnitve zahtevka s strani nasprotnih udeležencev. Celoten sodni postopek je bil sprožen izključno zaradi neutemeljenega vztrajanja predlagateljice, zato je v skladu z načelom krivde dolžna nositi vse v zvezi s tem nastale stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, da je predlagateljica dolžna nasprotnim udeležencem povrniti njihove stroške nepravdnega postopka, saj jim je te stroške povzročila neutemeljeno; nepravilno pa je ob tem prezrlo dejstvo, da četrtemu nasprotnemu udeležencu v tem postopku sploh niso nastali stroški.

6.Predlagateljica je po vložitvi odgovora s strani prvih treh nasprotnih udeležencev umaknila predlog za ureditev meje, zato je bil ta nepravdni postopek ustavljen. Tak procesni položaj v ZNP-1 ni izrecno urejen (tudi ne v 40. členu, na katerega se sklicuje pritožnica1), zato je treba na podlagi 42. člena ZNP-1 smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Takšno stališče izhaja iz ustaljene sodne prakse, kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje.2

7.Določba prvega odstavka 158. člena ZPP pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde.3 Velja pravilo, da mora tožeča stranka (v tem primeru predlagateljica), ki umakne tožbo (v tem primeru predlog), nasprotni stranki (v tem primeru nasprotnim udeležencem) povrniti vse stroške postopka. Pri tem razlog za umik tožbe (predloga) ni pomemben niti ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek (predlog) utemeljen ter ali je imela tožeča stranka (predlagateljica) pravni interes za začetek postopka (kot poudarja v pritožbi). Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko (predlagateljico), je takojšnji umik tožbe (predloga) po izpolnitvi zahtevka.

8.Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi v tem primeru prišlo do umika predloga zaradi izpolnitve nasprotnih udeležencev ali zaradi vsaj temu primerljive situacije. Predlagateljica ni izkazala, da bi nasprotni udeleženci naknadno izpolnili enak zahtevek, kot ga je uveljavljala sama v tem postopku. Navedbe prvih treh nasprotnih udeležencev v pritožbenem postopku (s katerimi se je predlagateljica imela možnost seznaniti in jim ni nasprotovala) le še dodatno potrjujejo, da so jim bili stroški postopka povzročeni po nepotrebnem4: v upravnem postopku, ki ga je predlagateljica sprožila pri GURS po vložitvi predloga v tem postopku,5 ni bil dosežen sporazum oz. kompromis glede ureditve meje, temveč je bila meja določena v skladu s stališčem prvih treh nasprotnih udeležencev - torej drugače, kot se je glasil predlagateljičin predlog v predmetnem postopku. Da je predlagateljica umaknila predlog za ureditev meje v tem nepravdnem postopku kmalu zatem, ko je bilo v kasneje začetem upravnem (katastrskem) postopku doseženo (drugačno) soglasje o ureditvi meje, je zato brezpredmetno. Posledično je dolžna kriti vse stroške tega nepravdnega postopka, ki se je zaradi njenega ravnanja izkazal kot nepotreben.

9.Ob preizkusu izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava glede odločitve o povrnitvi stroškov četrtemu nasprotnemu udeležencu, saj ta v postopku ni aktivno sodeloval. Priznani stroški odgovora na predlog so nastali le prvim trem nasprotnim udeležencem, ki so - za razliko od četrtega nasprotnega udeleženca - vložili odgovor na predlog (po isti odvetniški družbi). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se stroškovna obveznost predlagateljice določi le v prid prvih treh nasprotnih udeležencev (5. alineja 358. člena ZPP); sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, prvim trem nasprotnim udeležencem pa je dolžna povrniti njihove stroške odgovora na pritožbo v višini 89,60 (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP, vsi v zvezi z 42. členom ZNP-1). Gre za stroške odgovora na pritožbo v višini 100 točk (2. alineja 3. točke Tar. št. 24 Odvetniške tarife) in 20 % dodatek za zastopanje dveh dodatnih strank v višini 20 točk (prvi odstavek 7. člena Odvetniške tarife (OT)), kar povečano za materialne stroške v višini 2 % (2,4 točke) in upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 73,44 EUR, k čemur je treba prišteti še 22 % DDV (16,16 EUR).6 Priznane stroške je predlagateljica dolžna prvim trem nasprotnim udeležencem povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude pa jim od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------

1Primerjaj VSL sklep II Cp 2230/2018 z dne 24. 1. 2019, kjer je v 6. točki obrazložitve omenjen 35. člen ZNP, ki ima smiselno enako vsebino kot sedaj 40. člen ZNP-1.

2Glede ustaljene sodne prakse glej npr. še VSL sklep III Cp 214/2025 z dne 1. 4. 2025.

3Glej mag. Nina Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 46.

4Že na koncu odgovora na predlog so sicer opozorili na rešitev tega mejnega spora v upravnem (katastrskem) postopku.

5Da je v pravdnem postopku dobila drugačen napotek glede začetka postopka ureditve meje (naj najprej sproži geodetski (upravni) postopek), za predmetno stroškovno odločitev niti ni bistveno.

6Priglašena nagrada za konferenco s stranko (100 točk) prvim trem nasprotnim udeležencem ni bila priznana, saj ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bila vključena v že priznani nagradi za sestavo odgovora na pritožbo (v skladu s Tar. št. 43 OT).