Jedro

Sodišče prve stopnje je opravilo prvi narok za glavno obravnavo po uveljavitvi novega ZPP. Tožena stranka pa je šele na naslednjem naroku vložila v spis pripravljalno vlogo z dokazi, da se zneski na plačilnih listah ne ujemajo z zneski dejanskih nakazil, ter da vsebina plačilnih list ni resnična. Tožena stranka ni zadostila pogojem iz 2. odst. 286. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko teh dokazov ni upoštevalo.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 3.1.2001 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati regres za letni dopust za leto 1996, 1997 in 1998 v skupnem bruto znesku 306.000,00 SIT, od bruto letnih zneskov 102.000,00 SIT odvesti prispevke in davke ter tožniku izplačati neto zneseke, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996, oz. 1.8.1997, oz. 1.8.1998 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Zavrnilo je zahtevek za plačilo nadomestila za letni dopust v bruto višini 284.040,00 SIT z zamudnimi obrestmi in obrestni zahtevek od regresov za leti 1997 in 1998 za čas od 1.7. do 31.7.. Ugotovilo je, da v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke za leto 1995 v znesku 104.767,00 SIT ne obstoji. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Sklenilo je, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka, zoper sklep pa se pritožuje tožnik.

Tožena stranka se pritožuje iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v ugodilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnik prejel v skladu s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačo, kakor tudi ves zahtevani regres ter koristil ves pripadajoči dopust. Ker so se listine, ki dokazujejo navedena izplačila izgubile, je predlagala, da sodišče pridobi podatke o prometu na hranilni knjižici tožnika ter izplačilne liste pri davčnem organu. Sama pa je poskušala pridobiti podatke o opravljenih delovnih urah. Ko je pridobila seznam s strani podjetja G. C., je lahko opravila popoln pregled opravljenih delovnih ur. Sodišče bi zato moralo upoštevati podatke, ki jih je predložila s pripravljalno vlogo z dne 18.10.2000. Navaja, da na izplačilnih listih res ni navedla celotnega dejanskega plačila tožniku, vendar tožnik zaradi tega ni bil oškodovan, saj je prejel tako plačo kot tudi regres. Navedeno pa bi bilo mogoče preizkusiti tudi z izvedencem finančne stroke, kar je predlagala v pripravljalni vlogi z dne 18.10.2000. Ker so dejanska izplačila ob primerjavi s pogodbo o zaposlitvi dogovorjenimi plačili dokazala, da je tožnik prejel ne le dogovorjeno plačo, ampak tudi regres, bi tožnik prejel nekaj, kar je že dobil izplačano in bi bil tako neupravičeno obogaten.

Tožnik se pritožuje zoper sklep sodišča, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da iz vseh že predloženih dokumentov izhaja premoženjsko stanje. Ker zadeva še ni končana, sodišče nima pravice zahtevati plačila sodnih taks. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožbi zoper sodbo in zoper sklep nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ter da v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo pravico do regresa za letni dopust za leto 1996, 1997 in 1998. Pravna podlaga za plačilo regresa za letni dopust je podana v 1. točki 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur.l. RS št. 39/93) in v 1. točki 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur.l. RS št. 40/97), ki določata, da delavcu enkrat letno pripada regres za letni dopust, ki se izplača do konca julija oz. novembra tekočega leta. Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, tožnik pa je z neprekinjenim delom pridobil pravico do izrabe, zato se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, ko mu je priznalo plačilo regresa za letni dopust. Pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati podatke in dokazne predloge, ki jih je predložila s pripravljalno vlogo z dne 18.10.2000, saj tožena stranka pred pridobitvijo podatkov ni mogla opraviti vseh izračunov, s katerimi je dokazovala, da je tožniku plačala vse, kar mu je bila dolžna plačati, je neutemeljena. Po določbi 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, kar je določeno v 286. členu ZPP. Po določbi 2. odst. navedenega člena stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

Sodišče prve stopnje je opravilo prvi narok za glavno obravnavo po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku 14.9.2000. Tožena stranka je šele na naslednjem naroku dne 19.10.2000 vložila v spis pripravljalno vlogo, v kateri dokazuje, da se zneski na plačilnih listah ne ujemajo z zneski dejanskih nakazil, ter da vsebina plačilnih list ni resnična. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb in dokazov iz navedene pripravljalne vloge, razen listin, ki niso listine tožene stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni zadostila pogojem iz 2. odst. 286. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko ni upoštevalo listin (kopije iz rokovnikov, na katerih je tožena stranka računala pripadajočo plačo), s katerimi je dokazovala dejanska izplačila.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks. Sodišče je pri tem pravilno uporabilo določbo 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. 1/90 - 16/2002), ki določa, da mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnjo odločbo o dohodnini družinskih članov, ki jih preživlja, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov, ki jih preživlja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.1.1999 sklenilo, da se tožniku plačilo sodnih taks odloži do izdaje sodbe v sporni zadevi. Iz sklepa je razvidno, da bo sodišče ob izdaji odločbe o glavni stvari presojalo pogoje za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je zato dne 21.11.2000 pozvalo tožnika, da dostavi sodišču dokumente v skladu z določbo 3. točke 13. člena ZST. Tožnik zahtevanih dokumentov ni predložil, v pritožbi pa se sklicuje na že predložene dokumente (plačilne liste).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil listin, ki jih zahteva ZST, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče moralo pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.