Jedro

Uporaba analogij v škodo upravičenca na področju pravic socialnega varstva ni dovoljena. Če zakon jasne omejitve za priznanje pravice do socialnega varstva ne predvideva, potem je tudi sodišče ne sme upoštevati.

Glavni namen subvencije najemnine ni podpiranje najemodajalcev (z zakonitim ali nezakonito zgrajenim objektom), temveč najemnikov, ki so v hudi socialni stiski.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 8. 11. 2012 in 24. 10. 2013. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka A. A. priznala pravico do subvencionirane tržne najemnine v višini 405,00 EUR mesečno na naslovu BB., za čas od 1. 3. 2012 do 28. 2. 2013, na podlagi najemne pogodbe z dne 1. 1. 2012, subvencija najemnine pa je bila naložena v plačilo tožeči stranki. Pravica do subvencije najemnine je utemeljena po določbi 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji). Po določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 in naslednji) je treba primernost stanovanja ugotavljati pri oddajanju neprofitnega stanovanja v najem, ne pa pri subvencioniranju tržne najemnine, pri kateri je odločilno dejstvo obstoj najemne pogodbe. Vprašanje zakonitosti gradnje objekta, na katerem ima upravičenec sklenjeno najemno razmerje, ne vpliva na ničnost oziroma izpodbojnost najemne pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je objekt, v katerem živi upravičenec do najemnine, nelegalen glede na določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in naslednji). Občina ne bi smela biti zavezana k plačilu subvencije lastniku nelegalne gradnje. Sodišči in tožena stranka bi morali preveriti, ali je predmet najema primerno stanovanje v skladu s stanovanjsko zakonodajo. Gradbeni inšpektor bi lahko prepovedal sklepanje najemnih pogodb. Predmet najemne pogodbe je bil tako nedopusten, zato je najemna pogodba nična. Sodišče druge stopnje ji je kršilo pravico do izjave, saj se ni opredelilo do pritožbenih razlogov glede pravnega standarda primernega stanovanja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče druge stopnje ne bi opredelilo do pritožbenih navedb revidenta. Drugostopenjska sodba se je opredelila do obeh odločb upravnega in ustavnega sodišča, ki jih je navajal revident. Prav tako je zavzelo določno stališče do (ne)uporabe pravnega standarda primernega stanovanja oziroma zahteve po legalnosti stavbe, v kateri najema stanovanje upravičenec do subvencije najemnine. Nestrinjanje z materialnopravno presojo sodišča ne pomeni kršitev revidentove pravice do izjave, temveč je lahko predmet revizijske presoje glede pravilne uporabe materialnega prava.

8. Ker je upravičenec predložil veljavno pogodbo o najemu stanovanjskega prostora v večstanovanjskem objektu, je ob siceršnjem nespornem izpolnjevanju dohodkovnega in premoženjskega cenzusa upravičen do subvencije najemnine v skladu z določbo 28. člena ZUPJS v zvezi z določbo 121.b člena SZ-1. Zgolj dejstvo nelegalnosti gradnje objekta, v katerem ima upravičenec najeto stanovanje, glede na veljavno pravno ureditev ne utemeljuje zavrnitve njegove zahteve za priznanje subvencije najemnine.

9. SZ-1 v 10. členu pri definiciji primernega stanovanja predpisuje obstoj izdanega uporabnega dovoljenja. Vendar je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravni standard neposredno uporabljiv le pri oddajanju neprofitnega stanovanja v najem (87. člen SZ-1). Tu pa ne gre za ta položaj, temveč je predmet presoje subvencioniranje tržne najemnine za stanovanje, ki ga je upravičenec najel mimo sistema dodeljevanja neprofitnih stanovanj. Priznana subvencija najemnine sicer vsebuje tudi del neprofitne najemnine, je pa celotna tržna najemnina seveda višja od neprofitne, tako da ne gre za povsem enaka pravna položaja. Revident v reviziji sam priznava, da ni izrecne pravne podlage za razlago, po kateri bi moralo najemniško stanovanje, za katero se priznava subvencijo tržne najemnine, preverjati kot "primerno" po določbi 10. člena SZ-1. "Sistemska" razlaga, za katero se zavzema, je nesprejemljiva. Uporaba analogij v škodo upravičenca na področju pravic socialnega varstva ni dovoljena (drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih, ZS, Ur. l .RS, št. 19/94 in naslednji).1 Če zakon jasne omejitve za priznanje pravice do socialnega varstva ne predvideva, potem je tudi sodišče ne sme upoštevati.

10. Revizija zmotno meni, da je predložena pogodba o najemu nična, ker naj bi bil predmet izpolnitve obveznosti nedopusten, ker je najeto stanovanje del nelegalne gradnje. Zakonitost gradnje je predmet prostorske in gradbene zakonodaje, ki prvenstveno predpisujeta sistem pravnih posledic za primere nezakonite gradnje. Te pravne sankcije imajo načeloma pravne učinke, ki ne vplivajo na druga pravna (civilnopravna) razmerja, razen če je drugače izrecno predpisano. Nezakonito izgrajen objekt je tako lahko predmet najemne pogodbe, stranki pa sta ob tem izpostavljeni (pravnemu) tveganju, da pogodbe ne bosta mogli več izpolnjevati zaradi objektivno nastalih upravnopravnih posledic. Do teh pa niti po zatrjevanju revidenta še ni prišlo, saj upravičenec stanovanje uporablja, inšpekcijske prepovedi uporabe objekta pa ni.

11. Tožeča stranka izhaja iz teze, da stališče iz izpodbijane sodbe podpira nelegalne graditelje, saj gre subvencionirana najemnina v končni posledici njim. Glavni namen subvencije najemnine ni podpiranje najemodajalcev (z zakonitim ali nezakonito zgrajenim objektom), temveč najemnikov, ki so v hudi socialni stiski. Glavne posledice morebitne nezakonitosti gradnje bo trpel v prvi vrsti najemodajalec glede na pravne sankcije gradbene zakonodaje. Zaradi možnosti legalizacije gradnje pa je tudi končni obseg teh pravnih posledic negotov. Pravno negotov pa ne sme biti položaj osebe, ki je v socialni stiski in rešuje svoj aktualni bivanjski problem.

12. V obravnavni zadevi je bistveno, da upravičenec lahko s svojo družino uporablja stanovanje, s čimer je rešen njegov temeljni eksistencialni (tj. stanovanjski) problem. Pri tem ne gre le za uresničevanje programske norme Ustave RS o zagotavljanju možnosti za pridobitev primernega stanovanja (78. člen), temveč gre tudi za zaščito načela socialne države (2. člen) in človekovega dostojanstva (1. člen).

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Ta določa, da upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.