Jedro

Dolžniku je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ker v ponovljenem postopku sodišče ni razpisalo naroka, kjer bi lahko dolžnik predlagal tudi izvedenca finančne stroke zaradi dokazovanja utemeljenosti ugovora upnikove terjatve. Čeprav je dolžnik šele v pritožbi prvič predlagal izvedenca finančne stroke, ne gre za nov dokaz v smislu določe 1. odstavka 337. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne v tem delu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi opr.štev. In 04/00036 in I 04/00324 z dne

19.5.2004 spremenilo tako, da zakonite zamudne obresti od glavnice tečejo od 17.9.2003 do plačila. V ostalem je ugovor kot neutemeljen zavrnilo. Odločilo je še, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka.

Zoper navedeni sklep, kolikor je bil ugovor zavrnjen in odločeno o stroških ugovornega postopka vlaga pritožbo dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni ter izvršbe ne dopusti, podrejeno pa da sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo. Poudarja, da je bilo dokazno breme uporabljeno izrazito v breme dolžnika in ne upnika, ki je v močnejšem položaju. V spornem primeru ne gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zahteva, da mora dolžnik predložiti dokaze v zvezi z ugovorom zastaranja pomeni neenako obravnavanje stranke v postopku.

Dolžnik je ugovor zastaranja obrazložil. Čas izpolnitve obveznosti bi moral določati izvršilni naslov. Ker čas ni določen, se postavlja vprašanje primernosti izvršilnega naslova. Če sodišče meni, da izvršilni naslov ne ustreza predpisanim standardom, bi moralo angažirati ustreznega izvedenca. Pritožnik predlaga postavitev izvedenca finančne stroke. Sodišče bi moralo razpisati narok, kjer bi se dolžniku dala možnost dodatno pojasniti ugovor. Ker je takšno možnost dalo upniku v prvem postopku, bi jo moralo dati tudi dolžniku v drugem postopku. Kopija oddajne knjige tudi ni relevanten dokaz, da je v resnici obvestil dolžnika o odstopu od pogodbe. Zato je zmotna tudi odločitev o teku obresti. Pravno zmoten je tudi zaključek, da se za odstop od pogodbe šteje datum oddaje domnevne odpovedi. ZOR namreč predvideva prejemno teorijo. Ker ni ugotovljena vročitev odpovedi je tako tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo v pritožbi vsebinsko očitano bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je v ponovnem postopku odločilo, ne da bi razpisalo in izvedlo narok za glavno obravnavo. Pritožnik utemeljeno opozarja, da mu s tem sodišče prve stopnje ni dalo možnost, da pojasni ugovor zastaranja in predlaga ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zato preuranjeno zaključilo, da dolžnik ugovora zastaranja ni dokazal. Zato je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, razveljaviti sklep v izpodbijanem delu in zadevo v tem delu vrniti v nov postopek (3.točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok in odločiti o dolžnikovem predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke, katerega pritožnik predlaga sicer šele v pritožbi, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da še vendarle pravočasno, torej iz razlogov, ki niso na strani dolžnika (člen 337/1 ZPP). Prvostopno sodišče je namreč dosedanji postopek vodilo tako, da je za izkazovanje zapadlosti anuitet kredita in njihove višine dokazno obremenjevalo upnika. Ko je bil prvi sklep prvostopnega sodišča razveljavljen z odločbo pritožbenega sodišča in v njej podano stališče, da je dokazno breme v zvezi z ugovorom zastaranja na strani dolžnika, pa je prvostopno sodišče dolžniku z nerazpisom naroka in takojšnjo ponovno odločitvijo odvzelo možnost trditveno in dokazno utemeljiti svoj ugovor v smeri napotkov pritožbenega sodišča, ki dotedanjemu materialno procesnemu vodstvu prvostopnega sodišča ni pritrdilo (primerjaj razloge sklepa pritožbenega sodišča opr.štev. III Cp 34/2005, z dne 2.2.2005). Dolžnik torej do sedaj brez svoje krivde ni ustrezno substanciral trditev in predlagal ustreznih dokazov, s katerimi bi utemeljil svoj ugovor zastaranja.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sklepa zaradi storjene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, se z drugimi pritožbenimi trditvami ni ukvarjalo.