Jedro

Prevzemnik naročila mora naročitelja opozoriti in od njega zahtevati nova navodila, če meni, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 12.556,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka pooblastilo zakonite zastopnice tožeče stranke za podpis najemne pogodbe z dne 15. 6. 2009, s katero je tožeča stranka stanovanje na W., v četrtem nadstropju, ki je v solasti tožeče stranke in A. A., oddala v najem B. B. za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Najemna pogodba je bila sklenjena z B. B. po smrti njenega očeta, ki je stanovanje uporabljal kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice na podlagi najemne pogodbe, ki je bila z njim sklenjena za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. V času sklepanja in podpisa najemne pogodbe je bila zakonita zastopnica tožeče stranke A. A. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni sestavila pogodbe, da je bila zakonita zastopnica tožeče stranke A. A. seznanjena s vsebino pogodbe, s katero je soglašala, zato je tožena stranka kot pooblaščenka zakonite zastopnice tožeče stranke s svojim podpisom izjavila voljo za tožečo stranko, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da je ravnala v nasprotju z interesi tožeče stranke. Ravnanje tožene stranke ni bilo nedopustno, zato tožena stranka ne odgovarja za škodo, ki jo uveljavlja tožeča stranka v višini razlike med profitno in neprofitno najemnino.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Zatrjuje, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje A. A., B. B. in zakonitega zastopnika tožeče stranke, s katerim je dokazovala, da je tožena stranka sestavila najemno pogodbo. Družba I., d. o. o. za sestavo najemne pogodbe ni bila pooblaščena, sodišče prve stopnje pa je zmotno dokazno ocenilo kot verodostojno izpoved C. C.(2) Tožeča stranka je zatrjevala, da je pri sestavi najemne pogodbe sodelovala tožena stranka, kot pooblaščenka tožeče stranke, ki bi zakonito zastopnico A. A. morala seznaniti, da je sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino za tožečo stranko škodljiva. A. A. z vsebino najemne pogodbe ni bila seznanjena, prvo sodišče pa je ni zaslišalo, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če bi bila volja A. A., da tožena stranko pooblasti zgolj za podpis pogodb po vnaprej pripravljeni vsebini, bi bilo to v pooblastilu zapisano. Na ta dejstva je tožeča stranka opozorila v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodba pa o tem nima razlogov. Tožena stranka je sestavila pogodbo oziroma pri njej sodelovala, saj je tožena stranka za A. A. v Sloveniji urejala vse zadeve, pripravljala pogodbe in jih tudi podpisovala. Tožena stranka v postopku ni predložila dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je bila pooblaščena zgolj za podpis najemne pogodbe. Tožena stranka je imela splošno pooblastilo, s katerim je A. A. pooblastila toženo stranko za urejanje vseh možnih razmerjih z najemniki hiše W. in za sklepanje pogodb. Tudi C. C. je izpovedal, da je osnutek najemne pogodbe prejel od tožene stranke. Tožena stranka bi kot pravni strokovnjak morala vedeti, da B. B. do profitne najemnine, kot hči bivšega imetnika stanovanjske pravice, ni upravičena. Tožena stranka je ravnala v nasprotju z interesi tožeče stranke, kljub dejstvu, da je kot odvetnica morala biti seznanjena s sodno prakso, iz katere izhaja, da B. B. ni bila upravičena do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožeča stranka ni dala navedb, iz katerih bi izhajalo, da je v času sklepanja najemne pogodbe imela interes in možnost oddati stanovanje za tržno najemnino. Iz priloženega poročila o ceni vrednosti izhaja, da se stanovanje nahaja na strateški lokaciji in bi bilo stanovanje mogoče oddati za tržno najemnino. Zmotna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da tožeča stranka ni dala ustrezne trditvene podlage, da je tožena stranka na A. A. izvajala pritiske, da je slednja podpisala prodajne in najemne pogodbe, misleč, da je v to primorana zaradi finančnih težav.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave se nanaša tudi na pravico stranke, da predlaga dokaze in da te dokaze sodišče v dokaznem postopku tudi izvede. Če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazni predlog, s tem stori kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče zavrne dokazni predlog stranke le v primeru, če dokaza ni mogoče izvesti, če se z dokazom ne dokazujejo relevantna dejstva, v vseh drugih primerih pa le izjemoma, če zato obstajajo utemeljeni razlogi, ki morajo biti skrbno obrazloženi. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, A. A. in B. B., saj z navedenimi dokazi tožeča stranka dokazuje pravno relevantna dejstva, da je tožena stranka kot pooblaščenka tožeče stranke sodelovala pri sestavi pogodbe oziroma še pomembneje, da je tožena stranka kot pravni strokovnjak oziroma kot odvetnica sodelovala pri podpisu najemne pogodbe, ki je bila sklenjena v nasprotju z interesi tožeče stranke, ker bi kot pravni strokovnjak morala vedeti, da B. B. ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem sojenju izvesti predlagane dokaze pravdnih strank, razen če se bo tekom postopka izkazalo, da morda izjemoma izvedba vseh dokazov ne bo potrebna oziroma mogoča, vendar bo moralo v tem primeru skrbno obrazložiti razloge, zaradi katerih teh dokazov ni izvedlo. Že iz navedenih razlogov je bilo zato treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo sodišče prve stopnje izvedlo relevantne dokaze, ki so jih predlagale pravdne stranke, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

5. Sodišče prve stopnje se materialnopravno pravilno sklicuje na 766. člena Obligacijskega zakonika(3), ki ureja pogodbo o naročilu. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je (takratna) zakonita zastopnica tožeče stranke A. A. pooblastila toženo stranko, da zastopa tožečo stranko pri sklenitvi najemne pogodbe, tožena stranka pa je takšen mandat sprejela, s tem, da je bila dolžna opraviti določena pravna dejanja, s prevzemom naročila pa je sprejela tudi obveznost, da si bo prizadevala doseči interes naročiteljice in da bo pri tem ravnala z ustrezno skrbnostjo. Čeprav se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na materialnopravne predpise, ki so relevantna podlaga za odločitev v tem spora, pa v dokaznem postopku ni ugotovilo odločilnih dejstev, in sicer ali je tožena stranka pri izvrševanju naročila ravnala s potrebno skrbnostjo. Če je tožena stranka zastopala tožečo stranko kot odvetnica, je bila že zaradi odplačnega razmerja dolžna ravnati s profesionalno skrbnostjo. Mandatar je pri opravljanju posla samostojen. Njegova naloga je, da bo opravljeni posel omogočal uresničitev naročiteljevih interesov.(4) Mandatar mora posle opraviti pod pogoji, ki so za naročitelja najugodnejši.(5) Med mandatarjeve obveznosti spada pojasnilna obveznost in obveznost poročanja. Pojasnilna obveznost je obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka pogodbo sklenila in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov. Zato bo mandatar pravilno izpolnil pojasnilne obveznosti, če pri njihovem izpolnjevanju ravna z ustrezno skrbnostjo. Pri odplačnem mandatu se za presojo mandatarjeve skrbnosti uporablja standard profesionalne skrbnosti.(6) Mandatar pri opravljanju naročila ne sme ravnati v nasprotju z naročiteljevimi interesi. Pomemben razlog, da naročitelj (določenemu) mandatarju naroči opravo posla, je naročiteljevo zaupanje, da bo mandatar posel opravil (izključno) v skladu z naročiteljevimi interesi. To zaupanje je del poslovne podlage pogodbe.(7) Pri mandatni pogodbi so vodilo mandatarjevega delovanja naročiteljevi interesi, torej mora mandatar (pooblaščenec) posle opravljati pod pogoji, ki omogočajo uresničitev naročiteljevih interesov v največjem možnem obsegu, pri čemer je treba izhajati iz značilnosti mandatarja kot profesionalne osebe. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Velja pa še pojasniti, da ima mandatar v razmerju do naročitelja poleg opravljanja posla, ki se ga je z mandatno pogodbo zavezal opraviti (npr. zastopanja stranke v sodnem postopku), tudi druge obveznosti, med katere sodi predvsem pojasnilna obveznost in obveznost obveščanja naročitelja o okoliščinah, pomembnih za uresničitev naročiteljevih interesov, saj ima naročitelj položaj laika.(8) Predstavljena materialnopravna stališča sodne prakse in iz strokovne literature morajo biti vodilo sodišču prve stopnje, ko bo v novem sojenju presojalo skrbnost ravnanja tožene stranke. Ključno je vprašanje, kakšna je bila vsebina mandatnega razmerja, in sicer ali je bila tožena stranka pooblaščena izključno (le) za podpis pogodbe, kot zatrjuje, ali kot odvetnica, kar pomeni, da je morala pri sklenitvi najemne pogodbe ravnati s profesionalno skrbnostjo, ki vključuje tudi pojasnilno dolžnost. Prevzemnik naročila mora naročitelja opozoriti in od njega zahtevati nova navodila, če meni, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja (drugi odstavek 768. člena OZ).

6. Tožeča stranka je navedla odločbe višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS oziroma sodno prakso, ki je veljala (že) pred sklenitvijo najemne pogodbe, iz katere izhaja, da tožeča stranka ni bila dolžna skleniti najemne pogodbe z B. B. za neprofitno najemnino. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-128/08 to sodno prakso le potrdilo, zato ni odločilno, da je bila ta ustavna odločba izdana po sklenitvi najemne pogodbe. Pa tudi skrbnost ravnanja odvetnika ne seže tako daleč, da bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih posegov Ustavnega sodišča v veljavno zakonsko ureditev, s katero pravdne stranke utemeljujejo svoje tožbene zahtevke in trditve o pravno relevantnih dejstvih v posameznih pravdnih postopkih.(9)

7. Tožeča stranka je v svoji trditveni podlagi pojasnila razloge, zaradi katerih stanovanja ni bilo mogoče opredeliti kot neprofitnega in zaradi katerih tožeča stranka ni bila dolžna s hčerjo nekdanjega imetnika stanovanjske pravice skleniti najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z interesi tožeče stranke, ker bi kot pravni strokovnjak, ki razpolagala s strokovnim znanjem, morala biti seznanjena s sodno prakso in da je pogodba za tožečo stranko škodljiva. Zatrjevala je še, da bi tožena stranka morala seznaniti zakonito zastopnico A. A., da tožeča stranka ni dolžna skleniti najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Tožeča stranka je tudi navedla, da je pri določitvi tržne najemnine izvedenka in cenilka upoštevala lokacijo nepremičnine, kot tudi stanje na nepremičninskem trgu, določno je bila opredeljena vrednost profitne najemnine za sporno obdobje in višina zatrjevane škode.(10) Zmotne so zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dala ustrezne trditvene podlage.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje se je sicer sklicevalo na pravilne materialnopravne predpise, ki pa jih je pri ugotovitvi dejanskih okoliščin zmotno uporabilo, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, ki so jih predlagale pravdne stranke in glede na že predstavljena materialnopravna stališča, oceniti, ali je tožena stranka pri izvršitvi naročila ravnala s potrebno skrbnostjo.

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Podrobneje o razlogih zaradi katerih tožeča stranka šteje, da je izpovedba te priče neverodostojna glej tretji odstavek na str. 3 in prvi odstavek na str. 4 pritožbe.

Op. št. (3): v nadaljevanju OZ.

Op. št. (4): Glej dr. Nina Plavšak:Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga stran 221. Op. št. (5): Glej dr. Nina Plavšak:Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga stran 224. Op. št. (6): Glej dr. Nina Plavšak:Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga str. 227-228. Op. št. (7): Glej dr. Nina Plavšak:Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga stran 231. Op. št. (8): Povzeto iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 67/2015. Op. št. (9): Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 6/2011. Op. št. (10): Glej navedbe tožeče stranke: v tožbi II. točka in še posebej tretji odstavek na strani 4 sodnega spisa in v drugi pripravljalni vlogi VI. točka na str. 141 in 143 sodnega spisa.