Kazenski pregon zaradi snemanja

Datum

12.05.2023

Številka

07121-1/2023/625

Kategorije

Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 8. 5. 2023 prejeli vaše dodatno zaprosilo za mnenje, in sicer glede snemanja brez privolitve. Navajate, da vas je sosed brez vaše vednosti in privolitve snemal, zato ste podali predlog za kazenski pregon, ki pa je bil s strani tožilstva zavrnjen. Zanima vas, kaj lahko storite in prosite za mnenje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP lahko ukrepa le, kadar obstajajo konkretni dokazi o nezakonitosti izvajanja videonadzora (npr. če imate kopijo posnetkov oziroma slik, ki jih je posnel sosed), kar pa v vašem konkretnem primeru ni razvidno, zato IP v tem trenutku ne more podati dokončnega pojasnila. Če se torej odločite podati prijavo pri IP, priložite vse dokaze, s katerimi razpolagate.

Nadalje IP svetuje, da se glede drugih vidikov ogroženosti obrnete na Policijo.

IP pojasnjuje še, da lahko kazenski pregon nadaljujete na lastno pobudo (na sodišče vložite obtožni akt kot oškodovanec), prav tako imate po 134. členu Obligacijskega zakonika možnost vložiti tožbo, vendar vam v tem primeru priporočamo, da poiščete pravno pomoč.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko IP ukrepa zgolj takrat, kadar obstajajo konkretni dokazi o nezakonitosti izvajanja videonadzora, torej da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, ter da je iz posnetkov mogoče identificirati posameznike. Kot dokaz štejejo recimo sami posnetki oz. fotografije, posnetki zaslonske slike videonadzorne kamere, ali pa če posazmenik, ki izvaja videonadzor, sam razkrije posnetke (npr. jih objavi na spletu). Ker pa v vašem primeru to ni razvidno, v tem trenutku ne moremo podati dokončnega pojasnila. V primeru, da se odločite podati prijavo pri IP, vam svetujemo, da priložite vse dokaze, s katerimi razpolagate.

Ker je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, vam svetujemo, da se glede drugih vidikov ogroženosti obrnete na Policijo.

Pojasnjujemo še, da tudi če državni tožilec ovadbo zavrže, lahko kazenski pregon nadaljujete na lastno pobudo, in sicer tako, da kot oškodovanec na sodišče vložite obtožni akt (v tem primeru oškodovanec v postopku nastopa kot tožilec). Več o predkazenskem postopku si lahko preberete na spletni strani Državnega tožilstva RS: https://www.dt-rs.si/predkazenski-postopek.

Prav tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.) podate tožbo, tudi če je tožilstvo zavrglo pregon. V tem primeru vam svetujemo, da poiščete pravno pomoč.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka