Jedro

Obdolženec namreč v zagovoru pred prvostopnim sodiščem ni zatrjeval, da mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil in kar je posebej navedeno v njegovi zdravstveni dokumentaciji, ter da zdravila uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika, kot to določa Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v 4. členu navedenega pravilnika, v skladu s katerim voznik, ki se zdravi z zdravili iz 2. alineje 2. člena tega pravilnika ali prepovedanimi drogami iz 3. alineje 2. člena tega pravilnika, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod navedenimi pogoji. Obdolženec je v zagovoru zgolj zatrjeval, da so snovi, ki jih je ugotovila analiza odvzetega vzorca krvi, zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik in nimajo vpliva na njegove vozniške sposobnosti. Glede na takšen zagovor obdolženca pa sodišče ni imelo nobene podlage po nadaljnjem izvajanju dokaznega postopka, saj zgolj ob prisotnosti takšnih snovi v obdolženčevi krvi šteje, da je kot voznik pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obdolženega R.K., odvetnice H.N., se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka o prekršku spremeni tako, da se obdolženca oprosti plačila stroškov postopka o prekršku, in sicer sodne takse v skupnem znesku 200,00 EUR in plačila stroškov strokovnega pregleda ter toksikološke preiskave v skupnem znesku 943,01 EUR, ki bremenijo proračun.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z izpodbijano sodbo obdolženega R.K. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v znesku 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk ter mu naložilo dolžnost plačila stroškov postopka o prekršku, sodne takse, v skupnem znesku 200,00 EUR in stroškov strokovnega pregleda in toksikološke preiskave v skupnem znesku 943,01 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo prvostopnega sodišča je zagovornica obdolženca, odvetnica H.N., vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, odločitve o sankcijah in odločitve o stroških postopka o prekršku, s predlogom za oprostitev plačila stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je prvostopno sodišče utemeljeno spoznalo obdolženega za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 106. člena ZPrCP, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

Prvi odstavek 106. člena ZPrCP med drugim določa, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.

5. Iz poročila o toksikološki preiskavi obdolžencu dne 19. 3. 2014 odvzetega vzorca krvi izhaja, da je imel obdolženec v krvi tramadol, nordazepam, alprazolam, diazepam, duloksetin in oksazepam, torej substance, ki jih glede na prvi odstavek 106. člena ZPrCP kot voznik v krvi ne bi smel imeti. V tovrstnem dokaznem postopku se ne ugotavlja dejanskih vpliv mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika, oziroma, ali so in kako so te snovi vplivale na zmanjšanje njegove sposobnosti za vožnjo, kar pomeni, da ob ugotovitvi, da so v organizmu voznika prisotne snovi mamilo, psihoaktivno zdravilo ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, se zgolj na podlagi takšnega pozitivnega rezultata na te snovi šteje, da je voznik pod vplivom teh snovi, kar predpostavlja njegovo zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se sicer ugotavljal in presojal njihov dejanskih vpliv.

6. Zaradi navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe v pritožbi, da so vzorci prepovedanih snovi iz poročila o toksikološki preiskavi skladni z zdravili, ki jih pritožnik jemlje zaradi zdravljenja somatizacijske motnje v Psihiatrični bolnišnici Ormož, ki jih je zaužil štiri ure pred vožnjo motornega vozila, in da navedena zdravila po tolikem času ne predstavljajo omejitve za vožnjo, saj ne zmanjšujejo psihofizičnih lastnosti voznika, ter da vsa zgoraj navedena zdravila sodijo pod kategorijo zdravil, za katera velja relativna prepoved vožnje motornega vozila.

7. Pritožbenim navedbam enako se je obdolženec zagovarjal v prvostopnem postopku, kjer je izpovedal, da je zdravila nazadnje užival štiri ure pred vožnjo, po tem času pa zdravila nimajo več učinka na sposobnost vožnje vozil. V zagovoru je navajal tudi, da mu je zdravila predpisal zdravnik, in da niso imela vpliva na sposobnost za vožnjo ter je pisnemu zagovoru priložil tudi ambulantni izvid Psihiatrične bolnišnice Ormož, v katerem so našteta zdravila, ki jih je obdolžencu predpisal zdravnik.

8. Glede na takšen zagovor obdolženca pritožba neutemeljeno opozarja, da bi prvostopno sodišče zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja v skladu z načelom materialne resnice moralo do kraja ugotoviti dejanske okoliščine, ki so pomembne za izdajo sodbe o prekršku ter se o navedbah v pisnem zagovoru obdolženca natančno prepričati v Psihiatrični bolnišnici Ormož o tem, katera zdravila obdolženec jemlje. Obdolženec namreč v zagovoru pred prvostopnim sodiščem ni zatrjeval, da mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil in kar je posebej navedeno v njegovi zdravstveni dokumentaciji, ter da zdravila uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika, kot to določa Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v 4. členu navedenega pravilnika, v skladu s katerim voznik, ki se zdravi z zdravili iz 2. alineje 2. člena tega pravilnika ali prepovedanimi drogami iz 3. alineje 2. člena tega pravilnika, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod navedenimi pogoji. Obdolženec je v zagovoru zgolj zatrjeval, da so snovi, ki jih je ugotovila analiza odvzetega vzorca krvi, zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik in nimajo vpliva na njegove vozniške sposobnosti. Glede na takšen zagovor obdolženca pa sodišče ni imelo nobene podlage po nadaljnjem izvajanju dokaznega postopka, saj zgolj ob prisotnosti takšnih snovi v obdolženčevi krvi šteje, da je kot voznik pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Pritožbeno sodišče zato v tem delu pritožbo zavrača kot neutemeljeno.

9. Za obravnavani prekršek je v določilu tretjega odstavka 106. člena ZPrCP predpisan izrek najmanjše sankcije globe v višini 1.200,00 EUR in izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk. Prvostopno sodišče je obdolženemu za storjeni prekršek izreklo globo v višini 1.200,00 EUR, kar je specialni minimum, pri tem pa pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero globe. Pritožbeno sodišče odgovarja pritožnici, ki v pritožbi uveljavlja, da obdolženčeve premoženjske razmere, ko je ta brez premoženja, brez zaposlitve in prejemnik socialne pomoči, predstavljajo takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev globe, da je te okoliščine prvostopno sodišče po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri upoštevalo že s tem, ko mu je globo izreklo na specialnem minimumu. Ob dejstvu, da je obdolženec specialni povratnik, ne glede na obdolženčeve siceršnje premoženjske razmere, nikakor ni mogoč zaključek, da so podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo omilitev globe.

10. Je pa pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka o prekršku. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da pritožnik glede na svoje premoženjsko stanje stroškov postopka o prekršku ni sposoben plačati. Obdolženec je namreč prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo Ptuj v znesku 269,20 EUR mesečno, v prvostopnem postopku o prekršku pa mu je bila z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju prav tako dodeljena brezplačna pravna pomoč (iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Bpp 279/2014, z dne 26. 5. 2014, izhaja, da je obdolženec v gospodinjski skupnosti prijavljen sam in ga je moč šteti za samsko osebo, da ni imetnik vrednostnih papirjev, da ne razpolaga s katastrskim dohodkom, prav tako ni v matičnem registru vozil zaveden kot lastnik motornega vozila večje vrednosti in tudi na odprtem transakcijskem računu nima prihodkov). Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da so podani pogoji iz petega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki utemeljujejo zaključek, da bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in v skladu z devetim odstavkom 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako kot izhaja iz prvega odstavka izreka te sodbe.

11. Pritožbeno sodišče je sicer na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.