Jedro

Kot verodostojno listino ni mogoče šteti račun, ki se nanaša na drugo pravno osebo in na dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. VII I-359/95 z dne 20.2.1995 in to v 1. točki izreka za glavnico v znesku 5.276,00 SIT, v 3. točki za zakonite zamudne obresti od navedene glavnice od 1.1.1995 dalje do plačila ter v 4. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 2.250.00 SIT. Obenem je toženo stranko še zavezalo, da mora tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v višini 8.100,00 SIT.

V svoji pritožbi zoper sodbo toženca uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Bistveno kršitev določb postopka vidita v tem, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, oziroma so razlogi nejasni in nasprotujejo eden drugemu. Sodišče prve stopnje, da ne pove na katere dokaze je oprlo svojo ugotovitev o utemeljenosti zahtevka, kar velja tako za njegov temelj kot tudi njegovo višino, razen tega se tudi ne opredeli do dokazov, ki sta jih ponudila toženca, oziroma sta se nanje sklicevala. Po mnenju tožencev tožeča strank ni upravičena zaračunavati dodatne stroške za izvedena dela, obnovo teranove fasade na stavbi X v Ljubljani posebno še, če se upošteva dogovorjena fiksna cena iz pogodbe z dne 29.10.1993 (glej prilogo A/7), nesolidnost izvajalca del, kot tudi malomarnost upravljalca stavbe. Toženca tako predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se po določbi 467. člena ZPP sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena istega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prav iz teh dveh razlogov pa toženca napadata izpodbijano sodbo, pri čemer očitek bistvene kršitve določb postopka konkrezirata z očitkom po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Navedeni očitek pa je seveda povsem na mestu, saj je bil v sporni zadevi sklep o izvršbi, opr. št. VII I-359/95 z dne 20.2.1995 izdan na podlagi verodostojne listine, računa št. 188 z dne 2.11.1993. Ta račun (glej prilogo pod A1) pa ne izkazuje poslovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema, kot to terjajo določbe 21. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ampak gre za račun, ki ga je tožeči stranki izstavilo podjetje A. d.o.o. iz Ljubljane. Omenjeni račun tedaj velja za drugo poslovno razmerje, katerega neposredna udeleženca pa toženca nista. To pa pomeni, da toženca sodišču prve stopnje utemeljeno očitata, da se v svojih razlogih ne opredeli do temelja zahtevka, ki lahko izvira le iz navedenega računa z dne 2.11.1993, kot bi to moralo storiti, kar pa obenem velja tudi za njegovo višino. Izpodbijane sodbe zaradi tega res ni mogoče preizkusiti. Ker je pritožba tedaj utemeljena, ji je sodišče druge stopnje ugodilo v skladu z določbo 369. člena ZPP, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo.