Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista dediča, je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo, ampak je o zadevi odločilo, stranke pa napotilo, da lahko urejajo razmere v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo v ustrezne tožbe.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, kaj spada v zapuščino pokojne A. L. (I. točka izreka), za dediča na podlagi oporoke razglasilo zapustničinega sina A. L. (II. točka izreka) in odločilo, da se zemljiškoknjižni prepis lastništva nepremičnin opravi uradoma (III. točka izreka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožujeta L. in D. M. Pritožujeta se laično in brez navedb pritožbenih razlogov. Napadata del sklepa, ki se nanaša na parc. št. 632 in 631/2 vpisanih pri vl. št. 179 k.o. X. Navajata, da sta sporni nepremičnini priposestvovala, saj ju nemoteno uživata že 34 let. V letu 2008 sta tudi vložila tožbo glede priposestvovanja, ki pa je bila neuspešna, saj nista mogla dokazati dobrovernosti. Sodišče se ni opredelilo do njune terjatve po pokojni, saj sta njenemu očetu pomagala pri raznih opravilih ter opravila za približno 3080 ur dela po 4,00 EUR na ure. Že od leta 1978 pa skrbita za grob njenega očeta predlagata, da sodišče izloči iz dedovanja parcelni številki 632 in 631/2 in dovoli vpis lastninske pravice na njuno ime.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista dediča, je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo iz razlogov po 212. členu Zakona o dedovanju (1). Tako bi sodišče ravnalo le, če bi bila pritožnika dediča in bi postopek prekinilo, ker bi obstajal spor, dediča pa bi lahko uveljavljala svoje pravice v pravdnem postopku. Ker v danem primeru ni tako, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je o zadevi odločilo, stranke pa napotilo, da lahko urejajo razmere v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo v ustrezne tožbe. Iz enakih razlogov pritožnika tudi ne moreta biti uspešna s svojimi trditvami o priposestvovanju nepremičnin ter glede terjatve do zapuščine. Na pravilnost odločitve ne vpliva niti pritožbena navedba o tem, da že dalj časa skrbita za grob pokojničinega očeta.
5. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (1)).
(1) Ur.l. SRS št. 15/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD.