Jedro

Osebi, proti katerima je bil na podlagi sodbe predlagan vpis, nista vpisani kot imetnika lastninske pravice na tej parceli. Upoštevaje navedeno in določbo prvega odstavka 150. člena ZZK-1, po kateri je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, predlog ni bil utemeljen.

Izrek

Pritožba z dne 1.9.2011 se zavrne, pritožba z dne 5.9.2011 pa se zavrže. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 29.7.2011 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja z dne 10.5.2011 kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča z dne 28.2.2011. Zoper navedeni sklep se s pritožbo z dne 1.9.2011 pritožuje predlagatelj po svojem pooblaščencu in v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščine, da je v času vpisa prodajne pogodbe veljal sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani P 1 o začasni odredbi prepovedi odtujitve in obremenitve parc. št. 540/7 k.o. P. Z vpisom navedene prodajne pogodbe pa je zemljiškoknjižno sodišče naredilo ravno to, kar mu začasna odredba prepoveduje in kar je bil njen namen. Med pravdnim postopkom tožena stranka pravdnih strank in sodišča ni obvestila o obstoju te prodajne pogodbe in je tako dejansko izigrala institut začasne odredbe. V času izdaje te odredbe pa so tudi veljala drugačna zemljiškoknjižna pravila. Nenazadnje je navedena začasna odredba še sedaj vpisana v zemljiško knjigo, izbrisati pa bi jo bilo mogoče le s sklepom sodišča, ki je tako začasno odredbo izdalo, ne pa eventuelno po uradni dolžnosti, kot to navaja sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

Predlagatelj je zoper navedeni sklep dne 5.9.2011 vložil tudi lastno pritožbo in v njej navajal, da bi morala tožena stranka, v kolikor je v času pravde imela v posesti kupoprodajno pogodbo iz leta 1995, slednjo predložiti sodišču. Tožena stranka je tako dejansko zavajal sodišče, slednje pa ne bi smelo vknjižiti parcelo na novega lastnika v času, ko je bila vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Cilj takšne prepovedi je bilo namreč ravno onemogočanje razpolaganja, tožena stranka pa je s pomočjo sodišča to začasno odredbo izigrala.

Pritožba z dne 1.9.2011 ni utemeljena, pritožba z dne 5.9.2011 pa ni dovoljena.

V zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, 124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V obravnavani zadevi je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 540/7 k.o. P. na svoje ime, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani P 1 z dne 3.6.2008 (priloga A3). Iz podatkov zemljiške knjige za sporno parcelo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da osebi, proti katerima je bil na podlagi navedene sodbe predlagan vpis (R. in F.C.), nista vpisani kot imetnika lastninske pravice na tej parceli, pač pa sta kot lastnika navedena J. in R.Š. Pritožniku je sodišče prve stopnje povsem pravilno pojasnilo, da je do vknjižbe lastninske pravice na slednja prišlo skladno z določbo 99. člena ZZK-1, tudi sicer pa pritožnik upoštevaje zgoraj citirano določbo 124. člena ZZK-1 tega vpisa ne more uspešno izpodbijati v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku. Upoštevaje navedeno in določbo prvega odstavka 150. člena ZZK-1, po kateri je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagatelja z dne 1.9.2011 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1) ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, Ur. list št. 58/2003, v zvezi z drugim odstavkom 91. člena ZZK-1C, Ur. list št. 25/2011).

Skladno z določbo četrtega odstavka 125a. člena ZZK-1 (novela ZZK-1C, ki je pričela veljati 1.5.2011) mora predlagatelj, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, in notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, vse vloge udeleženca vložiti v elektronski obliki. V kolikor je takšna vloga vložena pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže (šesti odstavek 125a. člena ZZK-1). Iz podatkov spisa izhaja, da pritožnika v predmetni zemljiškoknjižni zadevi zastopa pooblaščenec, odvetnik I.Š., slednji je v njegovem imenu vložil tudi ugovor ter po svojem substitutu pritožbo, zato v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe drugega odstavka v povezavi z 2. točko prvega odstavka 125c. člena ZZK-1, ki omogoča vlaganje vlog v pisni obliki. Upoštevaje obrazloženo ter dejstvo, da je bil pritožnik na zgoraj citirane zakonske določbe v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi ugovora z dne 29.7.2011 (listovna št. 8-9) opozorjen, je pritožba z dne 5.9.2011 nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).