Jedro

V pritožbi, vloženi po odvetniku, je dolžnik navedel, da je sodišče o predlogu za začetek stečajnega postopka odločilo izven zakonsko določenih rokov iz 239. člena ZFPPIPP. S tem pritožbenim argumentom ne more uspeti, ker morebitna prekoračitev instrukcijskih rokov, določenih za odločanje sodišča, ni niti bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upraviteljico.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Najprej višje sodišče pojasnjuje, da je po vsebini presodilo tako pritožbo, vloženo po pooblaščencu, kot tudi tisto, vloženo po dolžniku osebno. Stečajnemu dolžniku je bil namreč sklep o začetku stečajnega postopka vročen 23. 3. 2017 na podlagi določb o nadomestni vročitvi (obvestilo o prispelem sodnem pismu je bilo dolžniku puščeno v predalčniku 8. 3. 2017). Dne 6. 3. 2017 je izkazana vročitev izpodbijanega sklepa upnici in upraviteljici.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na upničin predlog. Odločitev je oprlo na verjetno izkazano terjatev vsaj v višini 86.290,07 EUR, ki je zapadla v plačilo pred več kot dvema mesecema. Upnik je sicer k predlogu za začetek stečajnega postopka priložil izvršilni naslov, to je Seznam izvršilnih naslovov št. Dt 4293-3158/2016-5 z dne 15. 9. 2016, iz katerega izhaja terjatev v višini 110.585,84 EUR. Vendar je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je do standarda verjetnosti izkazana terjatev le še do 86.290,07 EUR. Obveznost je bila namreč v oktobru, novembru in decembru 2016 delno izpolnjena. Zato je upnik izdelal (nov) seznam izvršilnih naslovov z dne 9. 2. 2017. 7. Nadalje je sodišče ugotovilo, da upnik terjatev neuspešno izterjuje v davčni izvršbi in da dolžnik v Republiki Sloveniji nima odprtega nobenega bančnega računa. Zaključilo je, da sta izpolnjeni domnevi insolventnosti iz 2. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako je izpolnjena neizpodbojna domneva iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ker dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

8. Iz pritožbe izhaja, da dejanske in pravne ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju terjatve in insolventnosti konkretno niso izpodbijane. Dolžnik zatrjuje le kršitve pravil postopka.

9. V pritožbi, vloženi po odvetniku, je navedel, da je sodišče o predlogu za začetek stečajnega postopka odločilo izven zakonsko določenih rokov iz 239. člena ZFPPIPP. S tem pritožbenim argumentom ne more uspeti, ker morebitna prekoračitev instrukcijskih rokov, določenih za odločanje sodišča, ni niti bistvena kršitev določb postopka (primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, str. 250 in 251).

10. Dolžnik je v pritožbi navedel še, da mu pred narokom ni bil vročen odgovor upnika na njegov ugovor. Vročan mu je bil sicer pred narokom, ker pa je bil odsoten, je odgovor upnika na ugovor prejel šele 15. 3. 2017, to pa je 13 dni po naroku za začetek stečajnega postopka.

11. Absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je podana, če sodišče odločitev opre na dejstva in dokaze, o katerih se nasprotna stranka ni imela možnosti izjaviti. Ta kršitev v tem postopku ni bila storjena. Pravočasna vročitev odgovora je potrebna, če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, v nasprotnem primeru pa je izmenjava vlog nesmiselna, bila bi sama sebi namen in bi le povzročila zavlačevanje postopka (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

12. Dolžnik se naroka za obravnavanje upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ni udeležil. Že tam bi lahko ugovarjal, da mu vloga ni bila vročena oziroma mu ni bila pravočasno vročena (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Vendar to v konkretni zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na trditve in dokaze, ki so bili vsi po vrsti zajeti že v predlogu za začetek stečajnega postopka. Tisto, kar je bilo v odgovoru na ugovor bistveno novega, je bilo zatrjevanje nižje terjatve (86.290,07 EUR) zaradi delne izpolnitve in s tem v zvezi izdan (popravljen) seznam izvršilnih naslovov z dne 9. 2. 2017. To pa ni moglo vplivati na končni izid postopka.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.