Jedro

Če pravilno vabljeni tožnik ne pristopi na prvi narok za glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, poleg tega pa tudi ni splošno znanih okoliščin ali drugih opravičenih razlogov za izostanek, se šteje, da je umaknil tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je, po ugotovitvi, da je bil tožnik pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in nanj ni pristopil, postopek ustavilo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik. V laični pritožbi navaja, da ima 93 let in potrebuje pomoč, saj se zelo težko giblje zaradi poškodb oz. operacije hrbtenice, sedaj pa si je zlomil še kolk. Živi sam in je zelo potreben okrevanja. Prosi za nasvet, kam naj se star človek obrne na pomoč.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) se v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je tako preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v skladu s 350. členom ZPP v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo ter pri tem pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu predmetne zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, ob pravilno ugotovljenih bistvenih dejstvih, pravilno odločilo in ni kršilo postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik na prvi narok za glavno obravnavo pravilno vabljen. To izhaja tudi iz vročilnice pripete na listovni št. 11. Vabilo je bilo tožniku vročeno 4. septembra 2009 za obravnavo za dne 19. oktobra 2009. Ne iz pritožbe, ne iz drugih listin v spisu ne izhaja, da bi tožnik sodišču prve stopnje pred razpisano obravnavo izkazal upravičen razlog za izostanek oz. da bi obstajale splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožnik iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok. Tožnik bi moral takšne upravičene razloge sodišču sporočiti pred začetkom prvega naroka za glavno obravnavo, tudi morebitne zdravstvene omejitve, da ni mogel pristopiti na narok.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) določa v okviru 28. člena v točki 2, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Prav takšno dejansko stanje pa je nastalo v konkretni zadevi in v posledici tega je imelo sodišče prve stopnje materialno pravno podlago v prej citiranem predpisu.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da tožnik ne ve, kam naj se obrne. Ravnanje tožnika, ko je zdraviliško zdravljenje zahteval od tožene stranke je bilo pravilno. Sodišče bi v okviru socialnega spora preizkusilo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke glede tega, ali ima pravico do zdravljenja v naravnem zdravilišču v kolikor bi se udeležil prvega naroka za glavno obravnavo. Če tožnik sam zdravstveno ni bil sposoben pristopiti na sodišče, bi to moral sodišču pravočasno sporočiti. Lahko bi v zadevi pooblastil pooblaščenca, kakor je bil opozorjen v vabilu stranki na prvi narok za glavno obravnavo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).