Jedro

Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da glasi: “Sprememba tožbe se dovoli tudi v sedaj primarnem tožbenem zahtevku, s katerim tožeča stranka zahteva: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 179.916,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi - od 10.000,00 EUR od 1. 10. 2011 dalje do plačila, - od 2.062,58 EUR od 15. 1. 2011 dalje do plačila, - od 90.097,42 EUR od 25. 1. 2011 dalje do plačila in - od 77.756,00 EUR od 1. 10. 2011 dalje do plačila.” Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom dovolilo spremembo tožbe v delu, kjer tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 179.916,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od 29.712,00 EUR od 4. 8. 2011 dalje do plačila, - od 30.360,00 EUR od 15. 1. 2011 dalje do plačila, - od 29.268,00 EUR od 13. 8. 2011 dalje do plačila, - od 28.776,00 EUR od 8. 8. 2011 dalje do plačila, - od 14.400,00 EUR od 30. 1. 2011 dalje do plačila, - od 47.400,00 EUR od 1. 1. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Spremembe tožbe ni dovolilo v delu, kjer tožeča stranka zahteva: “Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 179.916,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi - od 10.000,00 EUR od 1. 10. 2011 dalje do plačila, - od 2.062,58 EUR od 15. 1. 2011 dalje do plačila, - od 90.097,42 EUR od 25. 1. 2011 dalje do plačila, - od 77.756,00 EUR od 1. 10. 2011 dalje do plačila.” Ugotovilo je, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnila, da je izdala račune zato, ker je s tožečo stranko dogovorila, da bo kupila delnice tožeče stranke, slednja pa bo nadomestila stroške financiranja nakupa delnic v višini pogodbenih obresti, tekoče in pravočasno nadomeščala stroške financiranja nakupa delnic v višini pogodbenih obresti ter v petih enakih letnih obrokih nadomestila toženi stranki vso morebitno prikrajšanje zaradi nakupa delnic. V sledeči pripravljalni vlogi je tožeča stranka navedla, da tudi če so računi dejansko prikrivali plačilo za financiranje pridobivanja lastnih delnic, je tak pravni posel ničen, upoštevaje 248. člen ZGD-1. Ker je tožeča stranka pobotala račune (terjatev tožene stranke) s svojimi terjatvami do tožene stranke, v posledici ničnosti pravnega posla nakupa delnic pobot ne učinkuje. Tožena stranka nima več terjatve do tožeče stranke, medtem ko terjatev tožeče stranke še vedno obstoji. Tožeča stranka sedaj podredno vtožuje plačila: […] po pogodbi o medsebojnem finančnem poslovanju z dne 25. 4. 2008. Ker je tožeča stranka opredelila prvotni tožbeni zahtevek kot kondikcijski zahtevek, podredni zahtevek pa je opredelila kot plačilo terjatev, nastalih (oživelih), v posledici neučinkovanja pobota zaradi ničnosti pravnega posla nakupa delnic, je objektivno spremenila tožbo. Zahtevek na vrnitev zaradi neupravičene obogatitve in zahtevek na plačilo za opravljeno delo (po pogodbi o izvajanju uslug in pogodbi o medsebojnem finančnem poslovanju) ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Ko se zatrjuje druga materialna pravica, je spremenjena istovetnost zahtevka. Tožena stranka je takšni spremembi tožbi nasprotovala. Spremenjeni tožbeni zahtevek nima prave zveze s prvotnim zahtevkom. Najmanj kar se od tožeče stranke z vložitvijo tožbe zahteva je, da pozna temelj svojega zahtevka, torej tisto dejansko stanje, iz katerega izhaja zahtevana materialna pravica. Tožeča stranka je spremenila prvotni zahtevek tako, da sedaj od tožene stranke zahteva nekaj povsem drugega (čeprav znesek 179.916,00 EUR ostaja isti). Ob takšnem spreminjanju tožbe se tožena stranka tudi težko brani, saj lahko vsakršno njeno zatrjevanje izzove spremembo tožbe. Slednje zagotovo ni v interesu ekonomičnosti postopka.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP . V pritožbi navaja, da je navedla le dodatno pravno podlago, zaradi katere so bili računi neutemeljeno izdani. V prvem pripravljalnem spisu je povečala zahtevek na isti dejanski in pravni podlagi, saj je tožena stranka od tožeče stranke na temelju računov neupravičeno prejela 179.916,00 EUR. Ne drži, da primarni tožbeni zahtevek po spremenjeni tožbi ni povezan s prvotnim tožbenim zahtevkom. Če ni imela pravne podlage za izdajo računov - bodisi ker nikoli ni opravila storitev v zvezi s konstrukcijami bodisi ker je bil dogovor o plačilu stroškov financiranja nakupa delnic tožeče stranke ničen po 248. členu ZGD-1, potem je tožeča stranka neutemeljeno izpolnila obveznost po računih. To pomeni, da medsebojni poboti niso učinkovali (tožena stranka do tožeče stranke sploh ni imela nobenih terjatev), terjatve tožeče stranke iz naslova pogodbe o izvajanju uslug in pogodbe o medsebojnem finančnem sodelovanju, ki so bile predmet pobota, posledično niso ugasnile in jih je tožena stranka še vedno dolžna izpolniti. Sodišče bo moralo v dokaznem postopku v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom tudi po spremenjeni tožbi ugotavljati, ali je tožena stranka upravičeno izdala račune ali ne. Sodišče bo moralo v obeh primerih (pri odločanju o prvotnem tožbenem zahtevku in primarnem tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi) obravnavati utemeljenost terjatev v zvezi z računi, ki jih je tožeča stranka uveljavljala po prvotnem tožbenem zahtevku (to je računi). Navedeno pomeni, da bi se z dovolitvijo spremembe tožbe dokončno v enem pravdnem postopku uredila vsa razmerja med strankama, ki zadevajo terjatve po računih. Zaradi povezanosti primarnega tožbenega zahtevka po spremenjeni tožbi in prvotnega tožbenega zahtevka (podrednega tožbenega zahtevka po spremenjeni tožbi) bo dokazni postopek učinkoviteje in celoviteje izveden v enem pravdnem postopku kot v dveh, kar pomeni, da je en pravdni postopek ugodnejši za stranke z vidika njune pravice do izjave (obrambe). Dovolitev spremembe tožbe tudi glede primarnega tožbenega zahtevka po spremenjeni tožbi bi bila smotrna oziroma v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, s čimer je izpolnjen drugi pogoj po 185. členu ZPP. Dokazni postopek se še ni začel, zato se odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla. Sodišče še ni opravilo niti prvega naroka za glavno obravnavo in lahko izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe tako, da bo postopek čim bolj ekonomičen. Poleg tega dokazni predlogi tožeče stranke v zvezi s trditvami po primarnem tožbenem zahtevku vključujejo listinske dokaze in ne zaslišanja prič, kar pomeni, da bi bil dokazni postopek v odločanju o spremenjeni tožbi le minimalno podaljšan. S primarnim tožbenim zahtevkom spremenjene tožbe tudi ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. 3. Sodišče prve stopnje je pritožbo vročilo toženi stranki po pooblaščencu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep v izpodbijanem delu naj ne bi imel razlogov o konkretnih odločilnih dejstvih. Nima prav, da je neobrazložen zaključek zakaj sprememba tožbe ne bi bila v interesu ekonomičnosti postopka in da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti. Sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, ima razloge, v njem so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ti niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Tožeči stranki je bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

6. Sodišče prve stopnje je z delno izpodbijanim sklepom, kot pravilno ugotavlja tožeča stranka v pritožbi, dovolilo spremembo tožbe le glede podrednega zahtevka, ni pa je dovolilo tako, da bi tožeča stranka po spremenjeni tožbi lahko uveljavljala tudi primarni zahtevek. Ugotovilo je in tožeča stranka ne nasprotuje, da je s prvim pripravljalnim spisom objektivno spremenila tožbo (7. točka obrazložitve) po drugem odstavku 184. člena ZPP. Ko je tožba vročena toženi stranki, je na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP za spremembo potrebna njena privolitev; vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Zadnji stavek zakonske določbe omejuje sodišče pri odločanju o dovolitvi spremembe tožbe na primere, ko je za odločanje o spremenjeni tožbi stvarno pristojno isto sodišče. V primeru, ko je za odločanje o spremenjeni tožbi stvarno pristojno drugo sodišče, se bo postopek nadaljeval šele takrat, ko bo zadeva prišla pred tem sodiščem na vrsto, poleg tega bo treba v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP obravnavo začeti znova. To lahko povzroči precejšen zastoj v postopku in s tem poseg v pravico toženca do (učinkovitega) sodnega varstva (1). A contratio se lahko šteje, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da s primarnim tožbenim zahtevkom spremenjene tožbe ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča in opozarja na odločitev sodišča druge stopnje v prejšnjem pritožbenem postopku v sklepu Cpg 133/2014 z dne 24. 4. 2014, da so razlogi smotrnosti zamejeni na spremembo stvarne pristojnosti in izjemoma na druge okoliščine (29. točka obrazložitve).

7. Tudi sicer so utemeljene pritožbene navedbe glede na dejansko stanje zadeve, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev med strankama. Prav ima tožeča stranka, da sta primarni tožbeni zahtevek po spremenjeni tožbi in podredni zahtevek povezana, nasprotni zaključek sodišča prve stopnje je bil napačen. Domnevno fiktivni računi so bili namenjeni izvedbi (domnevno ničnega) financiranja nakupa lastnih delnic tožeče stranke. Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen. V skladu s tem načelom je, da stranki medsebojna razmerja v zvezi z računi uredita v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, ki bi po združitvi pravd v vsakem primeru pripeljala do enotnega postopka. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo izpodbijano II. točko izreka tako, da je dovolilo spremembo tožbe tudi glede primarnega tožbenega zahtevka (peta alineja 358. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še niso znani stroški vsega postopka in ni znan uspeh strank (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako: D. Wedam Lukič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, Uradni list, GV založba, stran 154.