U-I-162/02

19. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saša Pečeta iz Maribora na seji dne 19. septembra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti:

-1. in 2. ter 20. do 25. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01);

-1. in 2. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01);

-2. in 3. točke Sklepa Vlade št. 444-15/2001-2 z dne 31. 5. 2001 in

-Sklepa Vlade št. 444-15/2001-4 z dne 13. 12. 2001, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija določbe Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (v nadaljevanju ZIPRS2001) in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (ZIPRS0203), ki opredeljujejo vsebino zakona (1. člen) in pomen uporabljenih pojmov (2. člen) oziroma urejajo prodajo stvarnega in finančnega premoženja države (20. do 25. člen ZIPRS2001). Prav tako izpodbija sklepa Vlade o sprejemu programa privatizacije Nove kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke oziroma o dopolnitvi programa privatizacije Nove Ljubljanske banke. Meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s Sklepom Državnega zbora št. 001-02/91-13/18, EPA 756 z dne 27. 7. 1994 (v nadaljevanju Sklep Državnega zbora), po katerem naj bi se pri pripravi privatizacijskega zakona upoštevala udeležba državljanov v lastninjenju saniranih bank, z 2., 3., 67. in s 153. členom Ustave ter s IV. poglavjem Ustave. V izkaz pravnega interesa navaja, da naj bi bila privatizacija slovenskega bančnega sistema, ki je po njegovi oceni divja in samovoljna, v škodo ljudi. Zaradi tega naj bi tudi posegala v njegove pravice oziroma v pravni položaj, ki ga ima kot slovenski državljan, udeleženec sanacije slovenskega bančnega sistema, katere stroški bremenijo javni dolg, oziroma kot predstavnik ljudstva, ki je sodelovalo v tej sanaciji.

B.

2.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-162/02 z dne 9. 5. 2002 zavrnilo pobudnikov predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje postopka privatizacije bank, saj pobudnik škodljivih posledic ni opredelil in z ničimer izkazal.

3.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora pobudnik za začetek postopka izkazati, da predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudniku (ne kot posamezniku, ne kot predstavniku ljudstva) neposrednega pravnega interesa za oceno ustavnosti ureditve nekega področja, ki je financirana iz sredstev javnih dajatev, na podlagi dejstva, da ga je to urejevanje, tako kot druge državljane (kot davkoplačevalce), finančno bremenilo, ni mogoče priznati (prim. sklep št. U-I- 194/97 z dne 16. 9. 1997, OdlUS VI, 116).

4.Pobudnik namreč zmotno meni, da so državljani na podlagi Sklepa Državnega zbora pridobili pravico do sodelovanja pri lastninjenju bank ter da jim je bilo z izpodbijano ureditvijo poseženo v njihove pridobljene pravice. Sklepa Državnega zbora ni mogoče razlagati kot predpis, na podlagi katerega bi državljani lahko pridobili pravico do udeležbe pri lastninjenju bank.

Navedeni Sklep namreč Državnega zbora pravno ne zavezuje, temveč izraža zgolj njegovo politično voljo glede lastninjenja bank.

Zaradi tega izpodbijane ureditve tudi ni mogoče enačiti z odločitvijo Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-363/98 z dne 1. 7. 1999 (Uradni list RS, št. 59/99 in OdlUS VIII, 168). V navedeni zadevi je Ustavno sodišče priznalo neposredni pravni interes pobudniku, ki je na podlagi konkretne pogodbe o financiranju in gradnji telefonskega omrežja vložil sredstva v obliki dela in denarja v izgradnjo telefonske mreže, zakonodajalec pa je z Zakonom o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 36/97 - ZTel) določil, da bo s posebnim zakonom uredil vlaganja lokalnih skupnosti in posameznih vlagateljev. Ker tega ni storil, je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost izpodbijane ureditve in določilo rok za odpravo neskladnosti.

5.Ker izpodbijane določbe v ničemer neposredno ne posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić