Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Litiji, opr. št. Ig 96/00233-2 z dne 10.10.1996 v 1. in 3. točki izreka.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in smiselno uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila izdelavo in dobavo opreme za lakirnico E. med strankama ni sporno, sporno pa je bilo, ali je tožeča stranka izdelano opremo toženi stranki izročila ali ne. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela. Na toženčev prevzem opreme pa nenazadnje kaže tudi med strankama nesporno dejstvo, da je tožeča stranka ugotovljene napake izdelane opreme takoj odpravila, kar je na naroku za glavno obravnavo dne 3.3.1999 (list. št. 14) izrecno potrdila sama tožena stranka. Pritožbene trditve slednje, da napake še niso odpravljene, so tako v nasprotju z njenimi trditvami v prvostopnem postopku. Posredno pa na prevzem opreme kaže tudi zaznamba tožene stranke na izpisku neplačanih računov (A5), da bo tožeči stranki delo plačala po plačilu končnega kupca.

Pritožbene trditve o opozorilu tožeče stranke, da izdelana oprema ne sme biti poenostavljena in z drugačnimi sestavnimi deli, da določeni sklopi niso niti podobni sklopom iz projektne dokumentacije, da je tožena stranka že ob naročilu zahtevala pregled in hladni preizkus izdelane opreme ter trditve o povzročeni ji škodi zaradi samovoljnega ravnanja tožeče stranke pa so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 496.a člena ZPP/77 ni smelo presojati. Nova dejstva v postopku v gospodarskih sporih namreč pritožnik v pritožbi lahko navaja le, če verjetno izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. Slednjega pa pritožnik niti ne zatrjuje.

Po pravilni presoji izvedenih dokazov skladno z 8. členom ZPP/77 je torej prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialnopravno pravilno odločilo. Ker tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP/77, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS 26/99).