12. 7. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Milana Krušiča, Hajdina, na seji 12. julija 2018

sklenilo:

1.Sklep senata Ustavnega sodišča št. Up-482/18 z dne 4. 7. 2018 se razveljavi.

2.Ustavna pritožba zoper sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Mariboru, št. St 9/94 z dne 19. 5. 1994 in št. St 46/94 z dne 25. 7. 1994, sklepi Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 47/94 z dne 26. 7. 1994, z dne 27. 6. 1995 in z dne 6. 9. 1995 ter sklepi Okrožnega sodišča na Ptuju št. Srg 171/1995 z dne 14. 11. 1995, št. Srg 81/2006 z dne 6. 3. 2006, št. Srg 27936/2008 z dne 6. 8. 2008 in št. Srg 42901/2010 z dne 22. 11. 2010 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija več sklepov sodišč prve stopnje. Gre za različne sklepe, s katerimi so sodišča odločala o ustavitvi stečajnega postopka in prisilne poravnave nad družbo Čevljarstvo Kidričevo, d. o. o., Kidričevo (v nadaljevanju družba), o sprejemu in potrditvi prisilne poravnave nad družbo, o položaju delavcev v družbi v stečaju ter o vpisih v sodni register pri družbi. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave.

2.Senat Ustavnega sodišča je 4. 7. 2018 ustavno pritožbo zavrgel s sklepom št. Up-482/18. Istega dne jo je pritožnik dopolnil z vlogo, ki je senat zaradi končanega odločanja pri odločanju ni upošteval. Ustavno sodišče je zato sklep senata št. Up-482/18 z dne 4. 7. 2018 razveljavilo (1. točka izreka) in pritožnikovo ustavno pritožbo znova preizkusilo, upoštevajoč tudi omenjeno pritožnikovo dopolnitev.

3.Pritožnik je ustavno pritožbo vložil v imenu družbe, ki že v času vložitve ni več obstajala, saj je bila po podatkih spletne strani za objave izbrisana iz sodnega registra 22. 11. 2010. Ustavno pritožbo je vložil tudi v imenu imetnikov poslovnih deležev družbe, ki pa jih zaradi izbrisa družbe prav tako ni več. V obeh primerih Ustavno sodišče šteje, da je ustavno pritožbo vložil posameznik v svojem imenu. To pomeni, da je v tem primeru vlagatelj ustavne pritožbe le pritožnik.

4.V primerih, ko je ustavna pritožba vložena v imenu družbe po njenem izbrisu, Ustavno sodišče šteje, da jo je vložila neupravičena oseba.[1] Enako velja tudi glede vlaganja ustavne pritožbe v imenu imetnikov poslovnih deležev (med katere pritožnik šteje tudi sebe). Pritožnik za ustavno pritožbo tudi sicer nima pravnega interesa, saj zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra kljub morebitni ugoditvi ustavni pritožbi ne bi bilo mogoče doseči izboljšanja njegovega položaja.[2] Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, in dr. Marijan Pavčnik. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-1285/05 z dne 10. 7. 2006.

[2]Tudi če bi bili obe navedeni predpostavki izpolnjeni, bi bilo treba ustavno pritožbo zavreči, saj ni dovoljena. Pritožnik jo namreč vlaga zoper sklepe sodišč prve stopnje. Ustavna pritožba se namreč lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (peta alineja prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).