Jedro

Že samo dejstvo, da tožnik za sporni objekt nima lokacijskega dovoljenja, ki bi ga za takšen objekt v skladu z ZUN moral imeti, je zadostna podlaga za inšpekcijski ukrep po prvem odstavku 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2491/97-8 z dne 10.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.7.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enote N.m. z dne 22.5.1996, kolikor se ta nanaša na 1. točko izreka odločbe, po kateri mora tožnik (investitor) v določenem roku odstraniti zidani objekt, tlorisne velikosti 10.60 x 5.50 m, zidan z betonskimi bloki, ki po površini obsega klet višine 2.20 m, in pritličje višine 3,80 m, zaključen z AB ploščo, na zemljišču s parc. št. 1264 k.o. S. vas, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, kolikor se nanaša na 4. točko izreka odločbe, ki določa, da bo investitor plačal stroške, nastale z izvršbo, na podlagi posebnega sklepa in kolikor se nanaša na 5. točko izreka odločbe, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Odpravila je 2. točko izreka odločbe, s katero so odrejene prepovedi 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93, v nadaljevanju ZUN), ki jo je nadomestila z novo 2. točko, ki se glasi: "Za objekt iz 1. točke izreka te odločbe veljajo naslednje prepovedi; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah glede objekta in zemljišča s parc. št. 1264 k.o. S. vas, uporaba objekta in opravljanje gospodarske dejavnosti v njem; promet z objektom ali z zemljiščem s parc. št. 1264 k.o. S. vas; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih in drugih poslov med živimi, odmera davčnih in drugih dajatev" in 3. točka izreka, ki jo je nadomestila z novo 3. točko, ki se glasi: "Če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gre v zadevi za ukrep urbanističnega inšpektorja iz 73. člena ZUN. Tožnik je zgradil drugačen objekt (garažo tolorisne velikosti 10.60 m x 5.50 m, zidan z betonskimi bloki, ki po višini obsega klet višine 2,20 m in pritličje višine 3.80 m) kot je bil dovoljen z odločbo Upravne enote N.m. z dne 7.11.1996, s katero je bila na podlagi priglastive del, dovoljena uporaba zemljišča parc. št. 1264 k.o. S. vas za gradnjo drvarnice in garaže (tlorisne velikosti 6 m x 4 m, višine 3 m). Za gradnjo objekta, ki ga je zgradil, pa bi moral, skladno s 50. členom ZUN pridobiti lokacijsko dovoljenje. V zadevi ni sporno, da tožnik pred gradnjo objekta lokacijskega dovoljenja ni pridobil. Zato je ukrep urbanističnega inšpektorja, da se objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, utemeljen. Odločba tožene stranke pa pravilna in zakonita. Trditev tožbe, da bi moral biti tožnik napoten, da za obstoječo gradnjo pridobi lokacijsko dovoljenje, nima opore v zakonu. ZUN v 73. členu jasno določa, da, kolikor se gradi brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje. V obravnavani zadevi pa tudi ne gre za situacijo iz 75. člena ZUN, saj investitor za objekt, ki ga je zgradil, lokacijskega dovoljenja sploh ni pridobil, zaradi česar ni bilo možno, glede na obseg gradnje, odločati o usklajenosti izvedbenih del s pogoji lokacijskega dovoljenja in o pridobitvi spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Za objekt, kot ga je zgradil investitor, je namreč potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje po določbi 50. člena ZUN že pred samo gradnjo.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Smiselno ponovi tožbene navedbe. Inšpekcijski organ v obravnavanem primeru ni uporabil vseh možnosti, ki jih dopušča ZUN (ustavitev gradnje, pridobitev ustreznega dovoljenja v določenem roku). Niti upravni organ niti sodišče se tudi nista prepričala o tem, ali postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja že teče, kar pomeni, da se lahko pričakuje legalizacija te gradnje. S preuranjeno izvršitvijo odločbe o rušenju in vzpostavitvijo v prešnje stanje bi bila tožniku povzročena ogromna gospodarska škoda. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. S sklicevanjem na določbe 73. člena ZUN je bilo uporabljeno pravilno materialno pravo. Po 1. odstavku 73. člena ZUN organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe je tožnik namesto garaže in drvarnice, za katero po veljavnih predpisih zadostuje priglastitev del, zgradil objekt, za katerega bi moral pred gradnjo pridobiti lokacijsko dovoljenje. Ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga glede na 50. člen ZUN moral imeti. Tega dejstva tožnik niti ne zanika. Že samo dejstvo, da tožnik za sporni objekt nima lokacijskega dovoljenja, ki bi ga za takšen objekt v skladu z ZUN moral imeti, pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča, zadostna podlaga za inšpekcijski ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN. V inšpekcijskem postopku urbanistični inšpektor namreč presoja le to, ali gre za nedovoljen poseg v prostor ali ne.

Tožnikov ugovor, da se upravni organ in sodišče nista prepričala, ali postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja že teče, in da se lahko pričakuje legalizacija objekta, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati. Tudi če je tožnik vložil pravilno in popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za objekt, na katerega se inšpekcijski ukrep nanaša, inšpekcijski ukrep ni nezakonit. Postopek pridobivanja dovoljenj je namreč povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vodil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajenega objekta. Postopek legalizacije nedovoljenih posegov v prostor je lahko razlog za morebitno odložitev prisilne izvršitve inšpekcijskega ukrepa, ne more pa vplivati ne izrek inšpekcijskega ukrepa in ne na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Prav tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je upravni organ pred odločitvijo o inšpekcijskem ukrepu v obravnavanem primeru, imel še druge možnosti po ZUN. Pritožbeno sodišče zavrača ugovor in v celoti sprejema obrazloženo mnenje sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno in ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.