Jedro

Če tržni inšpektor v prostorih, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ugotovi, da prostori ali oprema ne ustrezajo pogojem, predpisanim s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih, utemeljeno izreče ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je po izdaji inšpekcijske odločbe odpravil pomanjkljivosti in se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da mu je bilo ob enakih prostorskih pogojih izdano obrtno dovoljenje, ker pridobljeno obrtno dovoljenje ni ovira za inšpekcijsko ukrepanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Tržne inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana št.333-197/92-2a/062 z dne 21.12.1992, s katero je navedeni inšpekcijski organ tožniku prepovedal opravljati dejavnost -nočni bar, ker poslovni prostori Cabare bara Nebotičnik ne ustrezajo minimalnim tehničnim pogojem, ki so predpisani s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja,da je inšpekcijski ukrep utemeljen, pri čemer se sklicuje na ugotovitve opravljenega inšpekcijskega pregleda. Iz teh ugotovitev izhaja, da lokal Cabare bar Nebotičnik, ki posluje kot nočni bar, nima posebnih garderobnih prostorov za nastopajoče osebje, opremljenih z umivalnikom, s hladno in toplo vodo ter stranišč, ločenih za moške in za ženske, kar je v nasprotju z določbo 68. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih ter, da v lokalu točilni pult ni opremljen z "dvodelnim" pomivalnim koritom z odcejevalnikom, kot je to predpisano v 46.členu navedenega pravilnika. Tožena stranka kot pravno podlago za inšpekcijski ukrep navaja določbo 1. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji.

Tožnik v tožbi navaja, da je inšpekcijski ukrep nerazumljiv, saj je ob enakih prostorskih pogojih leta 1990 dobil dovoljenje za obratovanje. Tudi sicer ugotovitve tožene stranke o neustreznosti prostorov ne ustrezajo resničnemu stanju. Ni res, da za moške nastopajoče ni posebnih garderobnih prostorov. Nadalje navaja, da moški, ki so sicer kot nastopajoči izjema,uporabljajo stranišče na hodniku pred barom, ki se nahaja v bližini garderob. Res je sicer, da v ženskem stranišču ob izdaji prvostopne odločbe ni bilo tople vode, vendar je bila ta pomanjkljivost takoj odpravljena, kar je bilo v pritožbi posebej navedeno, tožena stranka pa o pritožbenih navedbah ni zavzela stališča. Meni, da glede na navedeno kršitev 68.člena pravilnika ni podana. Prav tako ni podana kršitev 46.člena pravilnika in v zvezi s tem navaja, da je v lokalu pod pultom vgrajen pomivalni stroj, zato ni potrebno, da bi imel dvojno pomivalno korito. Vse navedeno je navajal že v pritožbi,vendar tožena stranka o tem ni zavzela stališča in je odločba že zato nezakonita. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna ugotovitev tožene stranke, da lokal-nočni bar, v katerem tožnik opravlja gostinsko dejavnost, ne izpolnjuje pogojev,predpisanih s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur.l.SRS,št.11/75 in 15/88), ker v točilnici nima dveh pomivalnih korit, kot je določeno v 2. odstavku 46. člena tega pravilnika in ker nima garderobe za nastopajoče osebje, opremljene s hladno in toplo vodo ter ločenih stranišč za ženske in moške, kot je določeno v 4. odstavku 68. člena istega pravilnika. Ker navedene pomanjkljivosti, ki jih navaja tožena stranka, izhajajo iz podatkov spisa, in sicer iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 5.12.1992, ki ga je tožnik podpisal in nanj ni imel pripomb, sodišču tožbeni ugovori ne vzbujajo dvoma o tem, da je bilo dejansko stanje, kot izhaja iz prvostopne in izpodbijane odločbe pravilno ugotovljeno. Iz tožbenih navedb namreč ne izhaja, da obravnavani lokal ob izdaji odločbe ni imel navedenih pomanjkljivosti. Nasprotno, tožbene navedbe, pomanjkljivosti ugotovljene v postopku, le potrjujejo. Iz tožbenih navedb namreč ne izhaja, da bi bilo v garderobi za nastopajoče osebje tudi stranišče za moške, saj tožnik sam navaja, da se to nahaja izven garderob. Tudi priznava, da v času izdaje prvostopne odločbe v garderobi ni bilo tople vode. Tožbeni ugovor, da je bila ta pomanjkljivost po izdaji prvostopne odločbe odpravljena, kar je navajal že v pritožbi, ne more vplivati na odločitev o stvari, ker je odločilno dejansko stanje ob izdaji prvostopne odločbe. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da dvodelnega korita ne potrebuje, ker ima pod točilnim pultom vgrajen pomivalni stroj. V 46.členu navedenega pravilnika, je namreč določeno, da mora imeti gostinski obrat, kar je tudi nočni bar, če nima posebne pomivalnice, v točilnici vsaj dve pomivalni koriti s hladno in toplo tekočo vodo. Da bi imel sporni lokal dve pomivalni koriti, pa tožnik ne zatrjuje. Navaja, da ima eno pomivalno korito in odcejevalnik.

Glede na navedeno tudi po presoji sodišča ugotovljeno dejansko stanje daje dovolj podlage za uporabo določbe 1. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur.l.SRS, št.27/74), ki daje tržnemu inšpektorju pooblastilo, da z odločbo prepove opravljati dejavnost, če ugotovi, da prostori ali njihova oprema ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem, ki so za prostore, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpisani z navedenim pravilnikom in se zato nanj tožena stranka utemeljeno sklicuje.

Tožnik neutemeljeno meni, da tožena stranka ni zavzela stališča glede pritožbe v celoti, saj je presodila pritožbene ugovore tako glede dejanske kot tudi pravne podlage. Tudi ugovor tožnika, da je inšpekcijski ukrep nerazumljiv, ker je ob enakih prostorskih pogojih leta 1990 dobil dovoljenje za obratovanje, ne more vplivati na odločitev o stvari. Takrat pridobljeno obrtno dovoljenje namreč ni ovira za inšpekcijsko ukrepanje.

Ker je izpodbijana odločba zakonita in pravilno utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).