Jedro

V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj sta upnik in prvi dolžnik gospodarski družbi in je tako izpolnjen subjektivni kriterij iz prve točke prvega odstavka 481. člena ZPP. V takšnem primeru prvi odstavek 41.a člena ZIZ daje upniku možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40. c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom VL 54292/2011 z dne 16. 5. 2011 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o predlogu upnika za izvršbo na podlagi priloženih menic. V obrazložitvi je navedlo, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon ne določa drugače. Ker v primeru vložitve ugovora v konkretni zadevi ne bi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, upnik ne more vložiti predloga za izvršbo na podlagi priložene menice pri sodišču iz četrtega odstavka 40. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Opozorilo je, da bi v predmetni zadevi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih, saj je poleg upnika tudi eden od dolžnikov gospodarska družba. V takšnem primeru lahko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine pri sodišču, ki je krajevno pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti. Ker je upnik v obravnavani zadevi med drugim predlagal izvršbo na denarno terjatev dolžnika, je krajevno pristojno sodišče, kjer ima dolžnik, ki je pravna oseba, sedež, to pa je Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Za odločanje v zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4. V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj sta upnik in prvi dolžnik gospodarski družbi in je tako izpolnjen subjektivni kriterij iz prve točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. V takšnem primeru prvi odstavek 41.a člena ZIZ daje upniku možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40. c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti. Ker je v predmetni zadevi upnik predlagal več sredstev izvršbe, je po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZIZ krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Kot prvo navedeno sredstvo izvršbe je upnik predlagal izvršbo na denarno terjatev dolžnika, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je v predmetni zadevi v skladu s 100. členom ZIZ krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča oziroma sedeža, torej Okrajno sodišče v Mariboru.