Jedro

V tretjem odstavku 190. člena OZ je določeno, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženec je v obdobju od 24. 1. 2011 do 31. 3. 2011 s strani tožeče stranke prejel znesek 952,31 EUR brez pravne podlage, glede na to, da je bilo s pravnomočno odločbo odločeno, da od 23. 1. 2011 dalje ni več upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zato je toženec navedeni znesek v skladu z določbo 3. odstavka 190. člena OZ dolžan vrniti tožeči stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 952,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2013 dalje do plačila, vse v 15 dneh. Tožencu je tudi naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 37,80 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec. V pritožbi navaja, da gre za nepravično odločitev. Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti naj bi motiviralo nezaposleno osebo, da si išče delo. Sam je to tudi storil, vendar ni nobene garancije, da bo delo trajalo daljši čas. Sodišče ni upoštevalo, da je do napake prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami tožeče stranke. Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da ima nezaposlena oseba pravico, da si izboljša svoje finančne stanje oziroma nadomestilo do določenega odstotka povprečne plače v Republiki Sloveniji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. V predmetni zadevi gre za spor v zvezi s povračilom preveč izplačanega zneska v višini 952,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Bistvena za odločitev v sporni zadevi je odločba tožeče stranke št. ... z dne 9. 5. 2011. Z omenjeno odločbo je tožeča stranka odločila, da tožencu z 23. 1. 2011 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Navedena odločba je bila vročena tožencu, kar je razvidno iz fotokopije povratnic, ki se nahajajo v dokumentaciji upravnega spisa. Zoper odločbo pa toženec ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je le-ta postala pravnomočna. V dokumentaciji upravnega spisa se nadalje nahaja podatek, da je tožeča stranka tožencu v obdobju od 24. 1. 2011 do 31. 3. 2011 izplačala še znesek 952,31 EUR. Vse omenjeno med strankama tudi ni sporno. Upoštevaje prej citirano odločbo, po kateri toženec od 23. 1. 2011 dalje ni bil več upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo je tudi po stališču pritožbenega sodišča znesek 952,31 EUR prejel brez pravne podlage.

7. Glede na tako dejansko stanje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s tem podan dejanski stan po tretjem odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), kjer je določeno, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Ker je toženec prejel prej omenjeni znesek, do katerega ni bil več upravičen, ga je dolžan vrniti tožeči stranki, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na namen denarnega nadomestila oziroma da naj bi bil toženec zaradi nizkih prejemkov tudi v spornem obdobju upravičen do denarnega nadomestila, pa pritožbeno sodišče poudarja, da omenjeno za rešitev sporne zadeve ni odločilno. V primeru, če je toženec menil, da je do nadomestila upravičen, bi moral izpodbijati odločbo tožeče stranke z dne 9. 5. 2011, s katero je bilo odločeno, da mu s 23. 1. 2011 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.