Jedro

Sodba obravnava vprašanje posredovanja in vloge pooblaščenca pri sklepanju zavarovalne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 1.056.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 29.11.1992 dalje ter mu povrniti 481.292 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila na podlagi ponudbe za zavarovanje z dne 14.7.1992 št.... sklenjena med tožnikom in toženo stranko zavarovalna pogodba. Zavarovalni primer pa je nastal v noči iz 28. na 29.11.1992. Tedaj je tožniku nastala škoda, ki mu jo mora tožena stranka na podlagi sklenjenega zavarovanja povrniti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Sprejelo je stališče, da je bila W. d.o.o. s strani tožene stranke pooblaščena ne samo za sestavljanje zavarovalnih ponudb, ampak tudi za njihov sprejem.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo, tako da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodba druge stopnje enači posrednika in zastopnika. Podrobno navaja vsebino zavarovalniškega posredovanja in poudarja razliko od zastopništva. Sklicuje se na pojasnila na hrbtni strani ponudbe za zavarovanje, po katerih posrednik nima pravice skleniti zavarovalne pogodbe. Ponudba veže ponudnika osem dni od dneva, ko je prispela na zavarovalnico. Bistveno je, kdaj ponudba prispe do zavarovalnice, ne pa kdaj jo dobi posrednik. Končno uveljavlja še zastaranje obresti.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Obrazložitvi obeh sodb sta povsem jasni, obrazložitev sodbe druge stopnje pa je tudi zelo natančna in izčrpna. Revizijski očitek, da sodbi nimata jasnih razlogov ni utemeljen. Ti razlogi za toženo stranko niso ugodni in jih zato ne sprejema, kar pa ne pomeni, da so nepopolni ali protislovni. Postopkovnih kršitev, kakršne skuša prikazati revizija, ni.

To, kar tožena stranka na splošno navaja o razlikah med posredovanjem in zastopstvom, je točno, vendar za obravnavani primer nepomembno. W., d.o.o. namreč ni spravila tožene stranke v pogodbeno obveznost nasproti tožniku kot posrednik, temveč kot pooblaščenka. Iz pogodbe o izvajanju zavarovalno - posredniških dejavnosti, iz ponudbe za zavarovanje in iz dejanskega ravnanja W. d.o.o. in tožene stranke same je razvidno, da je W. d.o.o nastopala ne samo kot posrednik, ampak tudi kot pooblaščenka tožene stranke (89. člen in naslednji Zakona o obligacijskih razmerjih). S pogodbo o izvajanju zavarovalno-posredniških dejavnosti je v 3. členu med drugim določeno, da W. d.o.o. za toženo stranko sestavlja ponudbe za zavarovanja, sprejema premije, popravlja ponudbe in zlasti, da tekoče posreduje dokumente in premije toženi stranki. V zvezi z ugotovitvijo, da je bila zavarovalna ponudba tožeče stranke sestavljena v treh izvodih, od katerih je dva zadržala W. d.o.o., to pomeni, da je W. sprejela dva izvoda za toženo stranko in da jih je bila dolžna tekoče posredovati njej. Bila je torej pooblaščena za sprejem izpolnjenega in podpisanega obrazca ponudbe in tudi za sprejem premije - oboje pa je bila po pogodbi dolžna tekoče posredovati toženi stranki. V tem obsegu je pooblastilo zapisano v pogodbi. Vsebina te določbe se ne nanaša na posredovanje, temveč na sprejem ponudb in premij, kar ima pravne posledice po drugem in tretjem odstavku 901. člena ZOR. Ko je tožnik podpisal zavarovalno ponudbo, katere dva izvoda sta ostala W. d.o.o., to ni moglo pomeniti drugega, kot da bosta ponudbi tekoče posredovani toženi stranki s posledicami po 901. členu ZOR. Pri tem ni nepomembno, da je bila ponudba sestavljena na poslovnem obrazcu tožene stranke, tako da ni moglo biti nobenega dvoma, v čigavem imenu nastopa W. d.o.o. Če ta gospodarska družba ni ravnala v skladu s pogodbo (peta alinea 3. člena pogodbe), je to lahko razlog za njeno odškodninsko odgovornost nasproti toženi stranki. Tožniku pa tako ravnanje pooblaščenca tožene stranke ne more škoditi. Gre za dejanje oz. opustitev iz sfere tožene stranke. Tožena stranka se ne more uspešno izgovarjati, da ponudbe ni prejela. Ponudba je bila veljavno sestavljena, njen pooblaščenec je zadržal dva izvoda, namenjena toženi stranki in s tem je bila ponudba toženi stranki vročena. Vsakršen dvom o tem pa dodatno odpravlja dejstvo, da je tožnik toženi stranki na podlagi obravnavane ponudbe plačal premijo, ki jo je tožena stranka sprejela. Pravilni so tudi vsi ostali razlogi, ki jih navajata sodbi prve stopnje in še posebej izčrpno sodba druge stopnje. Drugačna revizijska izvajanja nimajo podlage v ugotovljenem dejanskem stanju.

Revizija neutemeljeno ugovarja zastaranje obrestnega zahtevka. Ta se nanaša na zamudne obresti od 29.11.1992 dalje in je bil postavljen v tožbi, vloženi dne 21.10.1994. Tedaj triletni zastaralni rok po 372. členu ZOR še ni potekel. Tožba je bila torej vložena pravočasno, pred nastopom zastaranja.

Glede na navedeno uveljavljanih revizijskih razlogov ni, prav tako ne razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).