Jedro

Sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov stroškovni zahtevek iz naslova 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije, saj je strošek teh opravil zajet že v nagradi za sestavo ugovora in ne gre za samostojno storitev.

Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče nagrado za sestavo ugovora, za sestavo odgovora na odgovor na ugovor in za zastopanje na naroku ter materialne stroške odmerilo prenizko oziroma da jih je obračunalo od napačne vrednosti spornega predmeta. Kot podlago za izračun je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo znesek 898,63 EUR, kar pa je le seštevek že zapadlih izterjevanih preživninskih obrokov, ob tem pa je prezrlo, da je izvršbo dovolilo tudi glede izterjave še nezapadlih obrokov preživnine za obdobje od julija 2022 do januarja 2023 (seštevek katerih po navedbah dolžnika v pritožbi znaša 1.088,52 EUR). Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je treba stroške ugovornega postopka odmeriti od seštevka obeh zneskov, tako zapadlih kot nezapadlih (torej od zneska 898,63 EUR + 1.088,52 EUR oziroma skupaj 1.987,15 EUR), saj je z uspešnim ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik preprečil prisilno izterjavo tega celotnega zneska.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka spremeni tako, da se stroški, ki jih je upnik dolžan povrniti dolžniku, zvišajo za 130,66 EUR (na 615,98 EUR), sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v II. točki v delu, kolikor dolžniku niso priznani stroški nad zneskom 615,98 EUR, potrdi.

II. Upnik je dolžan dolžniku v roku 15 dni povrniti 95,02 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi I 104/2022 z dne 12. 7. 2022 razveljavi, predlog za izvršbo zavrne ter izvršba ustavi.

II. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 485,32 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, po preteku roka za prostovoljno plačilo pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do dne plačila.

III. Upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, ki jih je priglasil v stroškovniku, predloženem na naroku dne 11. 11. 2022.“

2. Zoper del II. točke izreka sklepa, kolikor mu sodišče ni priznalo stroškov nad zneskom 485,32 EUR, se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se mu priznajo dodatni stroški v obsegu, kot izhaja iz pritožbe, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotovilo, da je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi v celoti uspel, saj je bilo ugotovljeno, da je bila vtoževana obveznost iz naslova preživnine izpolnjena že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Posledično je zaključilo, da je upnik v tem postopku nastale ugovorne stroške v znesku 485,32 EUR (200 točk za sestavo ugovora, 50 točk za sestavo odgovora na odgovor na ugovor, 100 točk za zastopanje na naroku, 300 točk za urnino na naroku in 2% materialne stroške, skupaj 663 točk, povečano za 22% DDV) dolžniku povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ), zato mu jih je naložilo v plačilo. V preostanku, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa, je sodišče prve stopnje dolžnikov stroškovni zahtevek zavrnilo. Zavrnitev zajema stroške za zgoraj navedena opravila, kolikor presegajo seštevek 663 točk, stroške 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije ter stroške vlog z dne 26. 7. 2022 in 19. 8. 2022. 7. V delu, ki se nanaša na zavrnitev dolžnikovega stroškovnega zahtevka za vlogi z dne 26. 7. 2022 in 19. 8. 2022, višje sodišče odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno. Z vlogo z dne z dne 26. 7. 2022 je namreč dolžnik zahteval, naj sodišče po ugoditvi ugovoru zoper sklep o izvršbi posledično razveljavi tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 18. 7. 2022, zgolj podredno, če sodišče ne bi ugodilo njegovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa naj vlogo obravnava kot pritožbo zoper sklep z dne 18. 7. 2022. Z vlogo z dne 19. 8. 2022 pa je sodišču ponovno predlagal, naj v okviru reševanja ugovora razveljavi sklep o izvršbi in vsa opravljena izvršilna dejanja, le podredno, če temu ne bi sledilo, pa naj vlogo z dne 26. 7. 2022 obravnava kot pritožbo zoper sklep z dne 18. 7. 2022. Višje sodišče ob pojasnjenem pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede na to, da je bil sklep o izvršbi skupaj z opravljenimi procesnimi dejanji razveljavljen že na podlagi ugoditve utemeljenemu dolžnikovemu ugovoru, vlogi z dne 26. 7. 2022 in z dne 19. 8. 2022 nista bili vsebinsko obravnavani in tudi nista neposredno vplivali na odločitev o ugovoru oziroma prispevali k tej odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično ni mogoče zaključiti, da gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil, zato mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo. Pritožbena zahteva, da bi sodišče dolžniku za ti dve vlogi moralo priznati vsaj po 50 točk po 8. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), se tako izkaže za neutemeljeno.

8. Prav tako je sodišče pravilno zavrnilo dolžnikov stroškovni zahtevek iz naslova 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije, saj je strošek teh opravil zajet že v nagradi za sestavo ugovora in ne gre za samostojno storitev. Konkretnih pritožbenih navedb v zvezi s tem dolžnik ne podaja.

9. Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da je sodišče nagrado za sestavo ugovora, za sestavo odgovora na odgovor na ugovor in za zastopanje na naroku ter materialne stroške odmerilo prenizko oziroma da jih je obračunalo od napačne vrednosti spornega predmeta. Kot podlago za izračun je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo znesek 898,63 EUR, kar pa je le seštevek že zapadlih izterjevanih preživninskih obrokov, ob tem pa je prezrlo, da je izvršbo dovolilo tudi glede izterjave še nezapadlih obrokov preživnine za obdobje od julija 2022 do januarja 2023 (seštevek katerih po navedbah dolžnika v pritožbi znaša 1.088,52 EUR). Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je treba stroške ugovornega postopka odmeriti od seštevka obeh zneskov, tako zapadlih kot nezapadlih (torej od zneska 898,63 EUR + 1.088,52 EUR oziroma skupaj 1.987,15 EUR), saj je z uspešnim ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik preprečil prisilno izterjavo tega celotnega zneska.

10. Glede na upoštevano vrednost spornega predmeta torej dolžniku za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT pripada nagrada 300 točk (oziroma za 100 točk več, kot mu jo je že priznalo sodišče prve stopnje), za sestavo odgovora na odgovor na ugovor po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT pa nagrada 75 točk (oziroma za 25 točk več, kot mu jo je že priznalo sodišče prve stopnje). V višjem znesku pripada dolžniku tudi nagrada za zastopanje na naroku dne 11. 11. 2022 po 10. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 21 OT, in sicer 150 točk (oziroma za 50 točk več, kot mu jo je že priznalo sodišče prve stopnje), kot utemeljeno uveljavlja v pritožbi. Ob že pravilno priznani nagradi 300 točk za urnino na naroku skupna nagrada, povečana za 2% materialne stroške znaša 841,5 točk (namesto priznanih 663 točk) oziroma 504,90 EUR (namesto priznanih 397,80 EUR). Povečano za 22% DDV je dolžnik tako za ugovorni postopek upravičen do stroškov v znesku 615,98 EUR (namesto že priznanih 485,32 EUR) oziroma mu mora upnik povrniti za 130,66 EUR več stroškov, kot mu je to naloženo z II. točko izreka sklepa.

11. Po pojasnjenem je višje sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka spremenilo tako, da se stroški, ki jih je upnik dolžan povrniti dolžniku, zvišajo za 130,66 EUR (na 615,98 EUR) (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v II. točki v delu, kolikor dolžniku niso priznani stroški nad zneskom 615,98 EUR, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik je s pritožbo delno uspel, zato mu mora upnik povrniti ustrezen del pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). S pritožbo je dolžnik zahteval zvišanje priznanih stroškov za 205,33 EUR, za kar bi mu po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT pripadala nagrada 200 točk, povečana za 2% materialne stroške in 22% DDV, oziroma 149,33 EUR. Dolžnik je uspel z zvišanjem za 130,66 EUR oziroma v deležu 63,63%, kar pomeni, da mu mora upnik v roku 15 dni povrniti 95,02 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

13. Upnik sam krije svoje stroške, ki so mu nastali z odgovorom na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).