11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 952/2006 z dne 6. 7. 2006 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je s sodbo št. U 7/2006 z dne 4. 4. 2006 ugodilo tožbi pritožnika in ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Celju v zadevi št. P 1061/2002 kršilo pravico pritožnika do sojenja v razumnem roku. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da iz podatkov spisa izhaja, da se je tožena stranka, Okrajno sodišče v Celju, zaradi spremembe tožbenega zahtevka izrekla za nepristojno in je zadevo (opr. št. P 1061/2002) odstopila pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju (opr. št. P 679/2006). Po presoji Vrhovnega sodišča je bil s tem postopek, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Celju, v katerem naj bi prišlo do kršitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave, končan, zato kršitve te pravice, kolikor se nanaša na postopek, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Celju, ne bi bilo več mogoče preprečevati. Po presoji Vrhovnega sodišča je s prenosom pristojnosti kršitev oziroma poseg Okrajnega sodišča v Celju v ustavne pravice pritožnika prenehala, zato pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, uperjeno zoper Okrajno sodišče v Celju.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da mu je bila v postopku, ki je tekel najprej pred Temeljnim sodiščem v Celju in v nadaljevanju pred Okrajnim sodiščem v Celju kršena ustavna pravica, da sodišče o njegovih pravicah in dolžnostih odloči brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave oziroma 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, saj meni, da zgolj to, da je Okrajno sodišče v Celju zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju, ne pomeni, da je kršitev prenehala. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavi.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Med postopkom preizkusa ustavne pritožbe je po podatkih Okrožnega sodišča v Celju pritožnik 24. 1. 2007 v pravdnem postopku št. P 679/2006, ki pomeni nadaljevanje pravdnega postopka št. P 1061/2002, v katerem naj bi bila pritožniku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sklenil sodno poravnavo. S tem je izgubil pravovarstveno potrebo za odločitev o tej ustavni pritožbi. Tudi, če bi Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, slednje zaradi sklenjene sodne poravnave, ki pomeni, da je postopek v pravdni zadevi končan, in posledično, da je dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave, prenehalo, ne bi moglo odločiti nič drugače. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1). Od 1. 1. 2007 varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO).

5.Glede na navedeno pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njegov položaj ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan