Jedro

Izvedenec gradbene stroke ob podaji izvedenskega mnenja še ni razpolagal z ugotovitvami izvedenke geologije glede enormnih količin vode, ki letno pade in se posledično steka k tožnici, na njeno nepremičnino, zato njegova ugotovitev in zaključek sodišča, da 200-litrski sod ne more povzročiti škode na objektu, ne more biti pravilna in da sodišče svojih zaključkov na to ne bi smelo opreti. Izvedenka za geologijo je bila, kot je navedeno v pritožbi, imenovana zaradi nujnosti ugotovitve popolnega in pravilnega dejanskega stanja glede vzroka za nastanek poškodb na tožničinem objektu. Izvedenka - geologinja je bila angažirana glede ugotovitve vzročne zveze, medtem, ko bi o vrsti, obsegu in višini škode na tožničinem objektu sodišče moralo ugotavljati z izvedencem gradbene stroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II/1. razveljavi, v preostalih še izpodbijanih delih, to je v točkah II/2., II/3. in III., pa razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. V I. točki izreka sodbe je odločilo, (1.) da sta toženca dolžna urediti odtekanje meteornih vod s svoje nepremičnine parc. št. 676/2, k.o. ... tako, da te ne bodo več odtekale na nepremičnino parc. št. 677/1, k.o. ...; (2.) da sta toženca dolžna prenehati s točenjem in izlivanjem vode na sosednjo nepremičnino, ki je last tožeče stranke in njenega bivšega zakonca, in prenehata povzročati škodo; (3.) da sta toženca dolžna opustiti v 1. in 2. točki opisano vznemirjanje skupne lastninske pravice tožnice in njenega bivšega zakonca na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ..., da ne bo izvršbe; in (4.) odločilo, da se vsakemu od tožencev izreče denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR, vse pod izvršbo, če bosta kršila prepoved iz 3. točke izreka sodbe. V II. točki izreka sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: ″1. Če bosta toženi stranki kršili prepoved iz 3/I. točke izreka sodbe, se vsakemu od njiju izreče denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR, vse pod izvršbo. 2. Toženi stranki F. H. in M. H., oba stan. O. 6, ..., sta dolžna v roku 15 dni nerazdelno in solidarno v skladu z gradbenimi standardi vzpostaviti prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 677/1, k.o. ..., in sicer tako, da z nje na svoje stroške odstranita betonski jašek z vsemi priključki in odvodi, nastalo odprtino zasujeta z zemljo in po vrhu zasejeta travo, pri čemer morata biti zemlja in trava enake kvalitete, kot pred posegom, torej enake kvalitete, kot zemlja in trava, v okolici, da ne bo izvršbe. 3. Toženi stranki F. H. in M. H., oba stan. O. 6, ..., sta dolžna tožeči stranki J. D., O. 21, ... plačati 15.000,00 EUR odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva vložitve te tožbe dalje do plačila, da ne bo izvršbe.″ V III. točki izreka sodbe je sodišče prve stopnje odločilo, da sta toženca dolžna plačati pravdne stroške v višini 1.540,11 EUR, na račun Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju, v roku 15 dni, od pravnomočnosti sodbe, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Tožeča stranka se zoper II. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pritožuje zaradi bistvenih procesnih kršitev (nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega prava. Pritožnica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti ugodi še preostalim točkam njenega tožbenega zahtevka, tožencema pa v plačilo naloži nastale pravdne stroške skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje. Ostale pravnopomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljnji obrazložitvi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh tožbenih zahtevkih tožeče stranke, in sicer ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, da sta toženca dolžna opustiti vsakršno vznemirjanje skupne lastninske pravice tožnice in B. D. na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ... . V 75. točki obrazložitve je sicer navedlo, da je v II. točki izreka (sodbe) tožbeni zahtevek glede vznemirjanja lastninske pravice, in sicer da sta dolžna opustiti vsakršno ostalo (razen vznemirjanje lastninske pravice kot je opisano pod I. točko izreka te sodbe) vznemirjanje skupne lastninske pravice tožnice in B. D. na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ..., razen vzpostavitve v prejšnje stanje, kot je opisano v 2. točki II. izreka te sodbe, ter se vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi povzročali škodo ali bi predstavljali poseg v lastninsko pravico na navedeni nepremičnini in da sta toženca dolžna v roku 15 dni nerazdelno in solidarno v skladu z gradbenimi standardi vzpostaviti prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 677/1, k.o. ..., zavrnilo kot neutemeljenega, a v izreku izpodbijane sodbe (v točki II.) te odločitve ni navedlo. Za odpravo takšne specifične napake je predvidena le izdaja dopolnilne sodbe (325. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), katere pa tožeča stranka ni predlagala niti v prekluzivnem 15-dnevnem roku niti v pritožbi. Zato se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, umaknjena1. 6. Pritožnica pa utemeljeno opozarja tudi na podano nasprotje v izreku izpodbijane sodbe, saj je sodišče v točki I./4. odločilo, da se tožencema, če bosta kršila prepoved iz 3. točke izreka sodbe, vsakemu od njiju izreče denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR, nato pa v točki II. (med drugim) odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: ″1. Če bosta toženi stranki kršili prepoved iz 3/I. točke izreka sodbe, se vsakemu od njiju izreče denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR, vse pod izvršbo.″ Ker je pritožbeno izpodbijana slednja odločitev (tožena stranka se ni pritožila zoper sodbo in je zato odločitev v točki I v celoti pravnomočna), je pritožbeno sodišče podano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP samo odpravilo tako, da je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v točki II./1. izreka izpodbijane sodbe razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. Utemeljeno pritožnica izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da sta toženca dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ..., tako da z nje na svoje stroške odstranita betonski jašek z vsemi priključki in odvodi, nastalo odprtino pa zasujeta z zemljo in po vrhu zasejeta travo (odločitev v točki II./2.)2. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je glede na to, da toženca ne uporabljata več spornega jaška in da je bil jašek postavljen mnogo prej, kot je tožnica postala solastnica te nepremičnine, tožbeni zahtevek, da se vzpostavi prejšnje stanje, neutemeljen, saj tožnica tega, glede na ugotovljeno, ne more zahtevati (niti ni znano, kakšno je bilo prejšnje stanje nepremičnine). V kolikor bi takšnemu tožbenemu zahtevku ugodilo, bi tožencema naložilo, da posredno (z odstranitvijo jaška) posegata v pravice tretjih (T.), ki imajo na sporni jašek še vedno vezano svojo kanalizacijo, kar pa bi bilo po mnenju sodišča prve stopnje v nasprotju z določilom 12. člena SPZ (zloraba pravice). Po stališču prvostopenjskega sodišča bi bilo pravno nedopustno od tožencev z odločbo zahtevati, da nekaj storita v škodo tretjih.

8. Kot je navedeno v pritožbi, ni sporno, da sta toženca uporabo jaška na tožničini nepremičnini opustila (izvedla sta direktni preklop hišne kanalizacije in priključek svoje meteorne kanalizacije na jašek javnega kanalizacijskega sistema) ter da je združitev fekalnih in meteornih vod tožencev in T. izvedena na nepremičnini tožencev, od koder so vode tožencev in T., sedaj le še slednjih, odtekale v sporni jašek na tožničini nepremičnini. Utemeljeno pa pritožba izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se toženca nista okoristila v zameno za to, da sta se T. priklopila na sporni jašek. Glede na jasno navedbo I. T. v izjavi z dne 12. 1. 2016 (priloga A 34), da je v zameno za to, da ima svojo kanalizacijsko speljano po svoji parceli do H. in to samo do njegovega jaška na njegovi parceli, H. dal 50 m2 svoje parcele, s čimer je ovržena navedba v izpodbijani sodbi, da I. T. v svoji izjavi ni z ničemer omenil, da bi moral tožencema kakorkoli plačati za priklop na njuno kanalizacijo, se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da je priča D. T. v bistvenem potrdila izjavo svojega pokojnega moža z izpovedbo, da sta z možem ″dala spodnji breg″ - zemljišče tožencu v zameno za to, da so se lahko priklopili v njegov jašek. Neprepričljiva je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je kljub temu, da je D. T. izpovedala, da sta z možem tožencema dala ″spodnji breg″, da sta se lahko priklopila na njun jašek, njena izpovedba neresnična in neprepričljiva, saj da ni znala sodišču bolj podrobno pojasniti, kako je potekal ta pravni posel, poleg tega pa da je ves čas trdila, da je pri dogovorih ni bilo zraven. Zgolj to namreč glede na jasno navedbo v izjavi I. T. z dne 12. 1. 2016, pa tudi glede na vsebino izjave I. T. z dne 19. 9. 2014 (da so se z dogovorom s tožencem priključil v njegov jašek, ki naj bi bil vezan z mestno kanalizacijo) ne more omajati pričine verodostojnosti. Prav tako pa tudi ne to, da je v kupni pogodbi navedeno, da sta toženca od T. kupila del parcele za dogovorjeno kupnino 500 DM. Kot je pritožbeno sodišče navedlo že v 18. točki razveljavitvenega sklepa Cp 35/2018 z dne 23. 8. 2018, je ob dani izjavi I. T. z dne 12. 1. 2016 in izpovedbi D. T. moč sklepati, da je bila kupna pogodba sestavljena samo za potrebe prenosa lastništva v Zemljiški knjigi, dejansko pa je bil sklenjen posel, o katerem je govora v izjavi T. z dne 12. 1. 2016 (tožeča stranka trdi, da je T. za služnost plačal, torej zatrjuje, da je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi služnostne pravice). Pritožbeno sodišče se po obrazloženem strinja s pritožnico, da je zmoten zaključek sodišča, da se toženca nista kakorkoli okoristila v zameno za to, da sta se T. priklopila na sporni jašek. Posledično ob pravilu, da so lastniki nepremičnin dolžni skrbeti, da vse obremenitve njihovih nepremičnih ostanejo znotraj njihovih mej, in ob vsebini izjave T. z dne 12. 1. 2016, da ima svojo kanalizacijsko napeljano do H. parcele in da ne ve, ″kako in kam je H. napeljal″ (kar kaže na to, da je napeljavo naprej do spornega jaška na pritožničini nepremičnini speljal toženec na lastno pest, kot je trdila tožnica), pritožnica upravičeno dvomi o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da bi z odstranitvijo jaška bilo poseženo v pravice tretjih oseb (T.). Zgolj to, da toženca ne uporabljata več spornega jaška in da je bil jašek postavljen mnogo prej, kot je tožnica postala solastnica te nepremičnine, tako ob ugotovljenem dejstvu, da imajo T. preko spornega jaška urejeno kanalizacijo, da ni bilo niti zatrjevano, da sta bila toženca tista, ki sta T. naročila, naj si preko spornega jaška uredita svojo kanalizacijo, in da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da toženca od tega nista imela in nimata kakšne koristi, ni zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja. Glede na samo vsebino tega zahtevka pa za odločitev o njegovi utemeljenosti tudi ni važno, kakšno je bilo prejšnje stanje nepremičnine.

9. Pritožnica tudi utemeljeno sodišču prve stopnje očita, da je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, saj sodišče v 2. točki (I./2.) izreka nalaga tožencema prepoved povzročanja škode, po drugi strani pa v obrazložitvi pod točko 80. ugotavlja, da toženca škode ne povzročata. Izkazana je bistvena kršitev procesnih pravil, kot to ureja 14. točka 339. člena ZPP. Nadalje upravičeno opozarja, da je zaključek sodišča, da četudi toženca meteorne vode ne odvajata pravilno, le-to ne povzroča škode na tožničinem objektu, v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami v postopku ter izvedenskimi mnenji angažiranih izvedencev. Pritožnica upravičeno posebej izpostavlja, da je izvedenec gradbene stroke ugotovil: a) da kljub spremembi stanja odvodov med pravdo, manjši del odvoda meteornih vod s terase tožencev - prizidka ob JZ delu fasade tožencev, še vedno ni izveden pravilno in se meteorne vode skozi cevke iztekajo nekontrolirano - sodišče prve stopnje je to sicer pravilno povzelo (42. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar o tem ni povedalo ničesar in se ne opredelilo, ali takšna nekontrolirana voda lahko povzroča škodo na tožničinem objektu in če v kakšnem obsegu; b) da glede vzročne zveze med škodo na tožničinem objektu in odtekanjem meteornih vod škoda ni povzročena zgolj kot posledica meteorne vode (str. 9 dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 30. 9. 2015), kar pomeni ob logičnem zaključku zgolj to, da pa nek del škode nedvomno izhaja tudi iz navedenega. Utemeljen je očitek, da sodišče prve stopnje navedenega (kljub navodilu višjega sodišča) ponovno ni upoštevalo niti presodilo, ampak je podalo pavšalni zaključek, da meteorna voda, ki se odvaja iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin, ne povzroča škode na objektu tožnice. Pritožnica upravičeno trdi, da za takšen zaključek sodišče nima opore v spisu, saj so izvedenci ugotovili drugače. Izvedenec gradbene stroke je potrdil sinergijo večih vzrokov za poškodbe na tožničinem objektu (kar pomeni tudi vpliva meteornih voda) s strani tožencev. Tudi izvedenka za geologijo je ugotovila, da nepravilno odvodnjavanje meteornih vod tožencev škodno vpliva na trdnostne lastnosti tal in posledično nestabilnost objekta (v tem delu gre po navedbah pritožnice za del zatrjevane škode, saj je tožnica trdila, da ima škodo na zunanji ureditvi pločnikov, razpoke v stenah, stropni plošči, zvite tramove, ipd.). Utemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v točki 43. obrazložitve sicer pravilno povzelo ugotovitve izvedenke, da je zemljina na parceli tožencev v globini 1 m bogata z vodo in zato ta voda drenira v smeri tožničine parcele, ki je bolj prepustna za vodo. Zaradi meteornih vod ter dotoka zalednih voda iz pobočja in jaška je vrhnji del zemljine na tožničini parceli nasičen z vodo in predstavlja nekakšen zbiralnik vode. Pritožnica, ki meni, da povedano pomeni, da je vzročna zveza brez dvoma izkazana, sodišču prav tako utemeljeno očita, da se je do slednjega zmotno opredelilo. V zvezi s stališčem sodišča, da zlivanje 200-litrskih sodov ne predstavlja takšne količine vode, ki bi povzročalo škodo (točka 42. izpodbijane sodbe), utemeljeno sodišču očita: 1. da spregleda, da tožnica tekom celotnega postopka ni zatrjevala zgolj, da toženca izlivata vodo iz svojih sodov, ampak da prekomerno izlivata vodo iz večih sodov in celo kante za smeti, da ob dežju in nalivih pustita odprtino na žlebu odprto in se tako voda zliva preko sodov v velikih količinah proti tožničini nepremičnini, da se voda iz cevk v njunem prizidku nekontrolirano izteka proti tožničini nepremičnini ter tudi da toženca prekomerno zalivata trse, ki se nahajajo tik ob meji s tožničino nepremičnino, do česar se sodišče sploh ne opredeli in ne sprejme dokazne ocene (kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka); in 2. spregleda ugotovitve izvedenke geologije, da zaradi neustrezne ureditve zajemanja padavinskih voda na levi strani objekta tožencev, kjer pobočje rahlo gravitira v smeri tožnice, veliko vode, ki se preliva čez sode, gravitira na tožničino zemljišče. Pritožnica navaja, da je izvedenka dodatno ocenila, da je lokacija, kjer leži tožničina nepremičnina, zaradi doprinosa prelivanja vode preko sodov in druge meteorne vode, obremenjena z vodo po vsakem večjem dežju, tla so geološko zelo neugodna in nasičena z zemljino, zato se voda zadržuje ob stenah tožničine nepremičnine in za škarpo na meji med nepremičninama. Poleg tega voda ponikne pod škarpo in nevidno gravitira in pronica v globino in tudi v smeri zemljine proti tožnici (tožničini nepremičnini). Voda namreč vedno gravitira v smeri navzdol oz. v smeri večje prepustnosti zemljine in kar povzroča nasičenost vrhnje plasti zemljine ob objektu tožnice in posledično škodno vpliva na trdnostne lastnosti tal. Dodatno pa to prispeva tudi k podzemni eroziji zemljine in nestabilnosti objekta. Drži tudi pritožbena navedba, da toženca nista eksplicitno ponudila kakšnega drugega verodostojnega dokaza, ki bi izpodbijal ugotovitve izvedenke. Izvedenka za geologijo je dodatno podala svoje ugotovitve glede same količine vode, ki se steka na zemljišče tožnice, torej, da zaradi neustreznega načina lovljenja vode v sode, ki omogoča ogromne izgube padavin, več kot 50 % deževnice iz polovice strehe tožencev steče preko sodov na zemljišče tožnice, pri čemer celotni nekontrolirani odtok vode iz strani tožencev na nepremičnino tožnice ocenjuje na 20 m3 na letnem nivoju (odgovor na 3. vprašanje, str. 12 izvedenskega mnenja). Po navedenem je utemeljena pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje pri presoji škode na tožničini nepremičnini ni pravilno presojalo škode, ki jo povzroči voda, ki steče mimo sodov, niti ni presojalo vse druge količine vode, ki zaradi ravnanj tožencev steče na tožničino nepremičnino, pri svojih zaključkih pa je povsem spregledalo ugotovitve izvedenke in teh ni presojalo skupaj z ugotovitvami izvedenca. Pritožnica skladno s podatki v spisu izpostavlja, da izvedenec gradbene stroke ob podaji izvedenskega mnenja še ni razpolagal z ugotovitvami izvedenke geologije glede enormnih količin vode, ki letno pade in se posledično steka k tožnici, na njeno nepremičnino, zato njegova ugotovitev in zaključek sodišča, da 200-litrski sod ne more povzročiti škode na objektu, ne more biti pravilna in da sodišče svojih zaključkov na to ne bi smelo opreti. Izvedenka za geologijo je bila, kot je navedeno v pritožbi, imenovana zaradi nujnosti ugotovitve popolnega in pravilnega dejanskega stanja glede vzroka za nastanek poškodb na tožničinem objektu. Izvedenka - geologinja je bila angažirana glede ugotovitve vzročne zveze, medtem, ko bi o vrsti, obsegu in višini škode na tožničinem objektu sodišče moralo ugotavljati z izvedencem gradbene stroke. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da bi moral izvedenec gradbene stroke o tem podati dopolnilno mnenje, šele po tem ko bi bil predhodno seznanjen o ugotovitvah in stališčih izvedenke za geologijo. Sodišče prve stopnje tega ni izvedlo, zaradi česar je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kot pravilno navaja pritožnica. Slednja tudi upravičeno opozarja, da tudi sicer ni jasno, kako sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja (točka 46. obrazložitve), da prekomerna voda povzroča nasičenost vrhnje plasti zemljine ob tožničinem objektu in posledično škodno vpliva na trdnostne lastnosti tal (dodatno pa to prispeva k podzemni eroziji zemljine in nestabilnosti tožničinega objekta, pri čemer je slednje zaradi nepravilnega zbiranja in prelivanja vode iz sodov tožencev vzrok, ki na drugi strani otežuje uporabo nepremičnine tožnice čez mero), po drugi strani pa zaključi, da ta meteorna voda ne povzroča škode. Na mestu je očitek, da za takšen zaključek sodišče prve stopnje nima opore v do sedaj izvedenih dokazih. Razlogi o odločilnih dejstvih so si v nasprotju, zato je podana očitana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Enaka kršitev pa je podana tudi iz razloga, ker sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja, da toženca s svojimi ravnanji tožnici nista povzročila škode, po drugi strani pa v ugodilnem delu tožbenega zahtevka (točka I./2. izreka sodbe) toženima strankama nalaga prenehanje točenja in izlivanja vode na tožničino nepremičnino in da prenehata povzročati škodo. Pritožnica utemeljeno sklepa, da potemtakem sodišče prve stopnje očitno šteje, da pa je tožnici nastala škoda zaradi prekomernega izlivanja meteornih vod. Nenazadnje pa upravičeno opozarja tudi na to, da sodišče prve stopnje kljub navodilu pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu, da je zaradi izlivanja vode in spornega jaška nujno treba ugotavljati še vpliv prejšnjega stanja, le-tega sodišče prve stopnje ponovno ni ugotavljalo, zaradi česar dejansko stanje zadeve še vedno ni popolno ugotovljeno. Glede na mnenje izvedenke geologije je pritrditi pritožnici, da je moč ugotoviti, da so bila pretakanja vode prisotna tudi pred letom 2015, ko naj bi toženca domnevno preuredila svoj odtok. Izvedenka je ocenila, da je posedanje tlakovcev in pokanje ploščic posledica usedanja zemljine in podzemne erozije materiala zaradi migracije talne vode. K vzroku za usedanje zemljine pa nedvomno delno prispevata toženca s svojim nepravilnim ″anarhičnim″ zbiranjem meteornih vod. Na mestu je tudi opozorilo pritožnice, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do navedb o škarpi, last toženca, ki je zaradi vplivov vode že počila in drsi na tožničino nepremičnino. Sodišče ne bi smelo spregledati mnenja izvedenke geologinje, ki se je že opredelila glede pokanja in drsenja škarpe. Glede na zgoraj izpostavljene pritožbene navedbe, se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da k namočenosti tal brez dvoma prispevata toženca z neurejenim odvodnjavanjem meteornih voda. Glede na to, da pa sodišče prve stopnje (točka 78. obrazložitve) ugotavlja, kakšni so potencialni vzroki, ki bi lahko povzročili poškodbe na tožničini nepremičnini ter da je doprinos k posameznemu faktorju za poškodbe na objektu šteti tudi meteorno vodo tožencev (40 %), je tudi po stališču pritožbenega sodišča (pritožnica meni, da je že sedaj škoda brez dvoma izkazana, prispevek tožencev pa zagotovo presega 16 %) vprašljiv oziroma preuranjen zaključek, da škoda ni izkazana.

10. Pritožnica utemeljeno oporeka tudi stališču sodišča prve stopnje, da zaradi spornega jaška tožnici ni nastala nobena škoda, saj je le-to v nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca gradbene stroke. Slednji je ugotovil, da so indicirane poškodbe na nepremičnini tožnice predvsem posledica dolgoletne uporabe obstoječega internega kanalizacijskega voda, ki poteka ob parcelni meji med strankama in se steka skozi sporni revizijski jašek na parceli tožnice, kakor tudi, da netesnost kanalizacijskega voda in nestrokovna izvedba spornega jaška na parceli tožnice in filtracija izcednih vod predvsem s strani višje ležečih objektov (v kombinaciji s podtalnico) ter participacija (v manjši meri) meteornih vod z zemljišča tožencev, glede na konfiguracijo terena lahko povzroča spiranje temeljnih tal predvsem SV območja objekta z zunanjo ureditvijo tožnice. Skladno s podatki v spisu pritožba navaja, da je izvedenec pri tem opozoril, da bi še bolj precizen odgovor na to vprašanje lahko podal le izvedenec geološke stroke, in da je izvedenka za geologijo na to vprašanje tudi jasno odgovorila, da voda v tleh ob nepremičnini tožnice prihaja tudi iz zaledja, izgub meteorne vode tožencev in iz jaška na parceli tožnice, saj sumi, da prihaja zaradi zamašitev le-tega do nekontroliranega pronicanja v okolico in verjetno tudi do občasnih pretakanj iz jaška. Pritožnica upravičeno izpostavlja, da so bila pretakanja prisotna vsaj do leta 2015, meni pa tudi, da je s tem nedvomno izkazan temelj zatrjevane škode, pri čemer pravilno izpostavlja, da je izgube meteornih vod tožencev ugotovilo sodišče prve stopnje že v zvezi z odločitvijo v točki I. izreka sodbe. Ni moč oporekati niti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo, da sporni jašek ni bil zgrajen pravilno in da je dovod v jašku večji od odvoda iz jaška, zaradi česar lahko pride do prelivanja in zamakanja, in da sta do leta 2015 sporni jašek uporabljala tudi toženca, zaradi česar je dotok te vode in posledično prelivanje, moralo biti še toliko večje. Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s pritožnico, da je napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi sinergije več vzrokov za poškodbe na tožničinem objektu, ki niso zgolj posledica iztekanja kanalizacijskih odplak in prelivanja atmosferskih vod, izdelava ocene škode zaradi imisij ni mogoča in da je zato tožbeni zahtevek potrebno zavrniti. Kot namreč utemeljeno opozarja, v primeru, da je eden od vzrokov (za nastale poškodbe) ravnanje tožene stranke, zahtevka ni moč zavrniti, ampak mora sodišče ugotoviti višino soprispevka k nastali škodi. V zvezi z ugotavljanjem višine odškodnine pa upravičeno pritožnica opozarja tudi na možnost odločitve po prostem preudarku (prvi odstavek 216. člena ZPP). Pritožbeno sodišče nenazadnje zgolj še opozarja, da je tožnica že v tožbi zatrjevala tudi škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine in da bo moralo sodišče v vnovičnem sojenju paziti, da se bo opredelilo tudi do teh trditev.

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki II/1. razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP), v preostalih še izpodbijanih delih, to je v točkah II/2., II/3. in III., pa sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker kršitev postopka glede na njihovo naravo samo ni moglo odpraviti niti ni moglo glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolniti postopek oziroma odpraviti pomanjkljivosti (prvi odstavek 354. in prvi odstavek 355. člena ZPP). Če bi namreč pritožbeno sodišče prvič odločalo o še spornih vprašanjih, ki pomenijo nedvomno samostojno pravno celoto in ki niso ne v dejanskem ne v pravnem pogledu bila predmet presoje sodišča prve stopnje, bi bilo namreč nesorazmerno poseženo v pravico do pravnega varstva. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem sojenje upoštevaje gornjo obrazložitev ponovno odločiti o še spornih zahtevkih za vzpostavitev v prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ... ter za plačilo odškodnine. V zvezi s slednjim bo moralo ugotoviti in jasno obrazložiti, ali obstojijo predpostavke odškodninske odgovornosti tožencev (99. člen SPZ). Posledično sprejeti odločitvi o glavni stvari je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti tudi odločitev o pravdnih stroških, saj je od odločitve v novem sojenju o utemeljenosti še spornih tožbenih zahtevkov odvisna tudi odločitev o pravdnih stroških.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi izpodbijane sodbe v točkah II/2., II/3. in III. in vrnitvi zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Primerjaj VSRS sodba II Ip 213/2012 in VSRS sodba II Ips 177/2015. 2 Tožnica je trdila, da sta toženca na njeni nepremičnini neugotovljenega dne izvršila samovoljne gradbene posege, ko sta vgradila svoj jašek, čeprav za takšno dejanje nista imela njenega ali moževega soglasja ali dovoljenja. Med strankama ni bilo sporno, da na nepremičnini parc. št. 677/1 k.o. ... res obstaja betonski jašek, na katerega sta imela toženca nekdaj priključeno kanalizacijo.