Jedro

Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, ki se nanaša na ureditev meje med parc. št. 483/2 k. o. X, last O.Š. in parc. št. 436/2 k. o. X, last V.S. in V.L., vsakega do ½.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila toženca, ki menita, da pogoji za prekinitev postopka niso izkazani. Najprej poudarjata, da prekinitev po osmih letih teka pravdnega postopka ni smotrna in ekonomična, zlasti ne zaradi pravnomočne rešitve nekega vprašanja glede katerega postopek sploh ne teče, sodišče pa tudi ni odločilo, kdo in kako naj bi začel postopek zaradi ureditve meje. V zadevi se odloča le še o določenih tožbenih zahtevkih tožnice, o večini pa je že pravnomočno odločeno. Izvedenec geodetske stroke je že podal svoje mnenje in njegovi zaključki so jasno pokazali, da del stanovanjske hiše, ki naj bi se nahajala na parc. št. 438/2, sega izven gabaritov te parcele in sta se toženca z ravnanji, ki sta jih izvajala na svoji parceli 436/2, oddaljila približno en meter od robov same stanovanjske hiše, kar samo še dodatno kaže, da nista z ničemer posegala oziroma mogla poseči v parc. št. 438/2 in sta koristila le svojo parcelo. Izvedeni dokazi so takšni, da lahko sodišče samo takoj reši zadevo. Toženca nadalje poudarjata, da je vprašanje ureditve meje dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Opozarjata še na sodno prakso, po kateri je glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka in upoštevanje pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prekinitev postopka zlasti ni smotrna, kadar je zadeva že zrela za razsojo. Prekinitev postopka zaradi odločitve, da sodišče samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja ni mogoča, če postopek o predhodnem vprašanju še ni v teku.

3. V odgovoru na pritožbo prva tožnica pritrjuje razlogom sodišča in še navaja, da je pri naslovnem sodišču vložen predlog za sodno ureditev meje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo, ker se je po ugotovitvi, da je med strankama sporna meja, odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Navedlo je še, da rešitev mejnega vprašanja v tem postopku ne bi „trajno in celovito razrešila osnovnega problema pravdnih strank, tj. mejnega spora, iz katerega izhajajo oz. nastajajo vsakokratni novi spori“. Tak argument ne zadošča za prekinitev postopka.

6. Po enotnem in utrjenem stališču sodne prakse se mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje, ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.(1) Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo,(2) čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.(3)

7. Utemeljeno pritožba opozarja tudi na dejstvo, da je predmetna zadeva po skoraj osmih letih zrela za razsojo. V takem položaju in ob dejstvu, da ni mogoče pričakovati, da bo postopek ureditev meje na matičnem področju (za katerega se niti ne ve, če je začet) kmalu končan, je sodišče postopek prekinilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti in ni upoštevalo pravice strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

8. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj nadaljuje s s postopkom in odloči o preostalih zahtevkih.

9. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. sklep VS RS II Ips 398/2000, sklep VSC 745/2007, sklep VSC Cpg 340/2012, sklep VSL II Cp 920/2013 (na slednja judikat se sklicujeta tudi pritožnika), in drugi.

Op. št. (2): V odgovoru na pritožbo je prva tožnica prvič in še to le pavšalno in brez dokazov navrgla, da „je pri naslovnem sodišču vložen predlog za sodno ureditev meje“.

Op. št. (3): V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko nobena od strank ne bi sprožila drugega postopka, prvi postopek pa bi bil v nedogled prekinjen.