Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru prenehanja pravne osebe, preneha tudi njeno pooblastilo, ki ga je dala svojemu pooblaščencu. Zato je potrebno takšno pritožbo pooblaščenca zavreči kot nedovoljeno v primeru, da pritožnik tudi ni izkazal pravnega interesa za pritožbo.
Pritožba se zavrže.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče razveljavilo potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti z dne 5.9.2000, dano na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Pg 179/97 z dne 17.5.2000. Zoper sklep se pritožuje odvetnik M.S. kot pooblaščenec tožeče stranke L. d.o.o. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Opozarja, da bi moralo prvostopno sodišče po ugotovitvi, da je tožeča stranka kot pravna oseba prenehala obstajati, postopek prekiniti in povabiti pravne naslednike tožeče stranke, da ga prevzamejo. Nevzdržno naj bi bilo, da sodišče izdani sodbi odreka pravnomočnost iz tega razloga.
Pritožbeno sodišče je pritožbo odvetnika M.S. zavrglo kot nedovoljeno po 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP.
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka L. d.o.o., izbrisana zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku s sklepom z dne 29.12.1998 (torej pred izdajo sodbe z dne 17.5.2000). S prenehanjem pravne osebe pa je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala takratnemu pooblaščencu odvetniku M.S. (glej 1. odstavek 101. člena takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da odvetnik M.S., ki je v konkretni zadevi dne 20.3.2001 vložil pritožbo, ne more biti pooblaščenec pravne osebe, ki je prenehala in bila izbrisana že v letu 1998. Zato je bilo treba njegovo pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča zavreči kot nedovoljeno, saj jo je podala oseba, ki ni imela več te pravice. Iz pritožbe pa tudi ne izhaja, da bi imel pritožnik pravni interes za pritožbo, saj stranka, ki jo je zastopal, ne obstaja več že od dne 29.12.1998. Pritožnik namreč ni pojasnil, v čem naj bi bil odvzem izvršljivosti in pravnomočnosti, ki sta bili dani na sodbo prvostopnega sodišča, neugoden zanj (ki mu je pooblastilo za zastopanje prenehalo) oziroma za izbrisano tožečo stranko (katere družbeniki so prevzeli le njene morebitne obveznosti, ne pa tudi terjatve). Zato je pritožbeno sodišče sklenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.