Jedro

Ker predpostavke za dopustitev revizije niso izpolnjene, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izročitev nepremičnin parc. št. 243, 244, 245/1 in 245/2 vse k.o. ... v neposredno posest in ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da sta toženki solastnici navedenih nepremičnin vsaka do ½. Nadaljnji zahtevek iz nasprotne tožbe za izstavitev zemljiškoknjižne listine je zavrnilo. Zavzelo je stališče, da sta toženki pred sklenitvijo pogodbe med tožnikom in njegovo babico sporne nepremičnine priposestvovali, tožnik pa ob sklenitvi pogodbe ni bil v dobri veri glede odsvojiteljičinega lastništva spornih nepremičnin.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je z ugotovitvami in stališči izpodbijane sodbe. Na očitek, da je bila sklenjena le predpogodba, nikoli pa glavna pogodba, je odgovorilo, da je presoja dogovora pravno vprašanje in da sodišče zato ni bilo vezano na opredelitev nasprotnih tožnic v tožbi, da gre za predpogodbo. Strinjalo se je, da predpogodba predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Četudi bi šteli, da je šlo le za dobroverno in ne tudi za zakonito posest, se je priposestvovalna doba iztekla 20.9.1985, tj. pred izdajo sklepa o dedovanju, s katerim sta toženki pridobili sporne nepremičnine. Dobrovernost posesti izhaja predvsem iz dejstva, da je prednik toženk na spornih nepremičninah zgradil hišo in jo nemoteno užival ves čas priposestvovalne dobe, za njim pa vse do nastanka spora tudi toženki.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je stališče o njegovi nedobrovernosti v nasprotju s § 1500 ODZ, po katerem pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico pred vknjižbo priposestvovane pravice. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo II Ips 229/1998. Ker sta bili toženki v zapuščinskem postopku napoteni, da z zemljiškoknjižnim lastnikom skleneta kupoprodajno pogodbo, pa tega nista storili, je stališče o njegovi nedobrovernosti zmotno. Dopustitev revizije predlaga tudi glede vprašanja, ali je pravno dopustno predpogodbo v nasprotju z njenim imenovanjem, vsebino in trditvami stranke v postopku obravnavati kot glavno pogodbo. Trdi, da je stališče sodbe, da je predpogodba hkrati tudi glavna pogodba, v nasprotju s trditvami stranke, sodišče pa ne sme ugoditi zahtevku, če v njem niso postavljene ustrezne trditve. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo II Ips 110/2007. Nadalje je napačno stališče, da sta toženki priposestvovali sporno nepremičnino v 20-letnem priposestvovalnem obdobju z uveljavitvijo ZTLR. Ker predpogodba ni bila sklenjena v času veljavnosti ZTLR, bi bilo treba upoštevati 30-letno priposestvovalno dobo po ODZ.

4. Ker predpostavke za dopustitev revizije niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).