Jedro

Glede na vsebino splošnih pogojev in zavarovalno pogodbo je tožena stranka presodila, da prosilec v postopku kot tožeča stranka v odškodninski tožbi ne more uspeti, torej ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh v predmetnem pravdnem postopku. Vendar pa tožena stranka po mnenju sodišča ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP ni izpolnjen. Njena odločitev temelji namreč na vsebinski presoji, da garaža (in predmeti v njej) ni bila predmet spornega zavarovanja, vendar gre za presojo, ki jo lahko po proučitvi vseh dokazil opravi le sodišče v pravdnem postopku, ne pa organ za BPP v postopku dodelitve BPP.

Pri uporabi 24. člena ZBPP je zelo težko najti pravo razmejitev med tem, do katere mere lahko služba za BPP presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča v zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2200/2011 z dne 13. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je vložil A.A., kot neutemeljena zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil 17. 12. 2011, v zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. Ip 666/2009, v obliki zastopanja v postopku ter oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka ugotavljala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in ugotovila, da je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v teku pravdni postopek na podlagi tožbe tožeče stranke A.A., zoper toženo stranko Zavarovalnico B., zaradi plačila odškodnine pct. 6.360,00 EUR. Izčrpno je povzela tožbene navedbe v tej zadevi in navedbe odgovora na tožbo ter pojasnila, da iz listin v pravdnem spisu izhaja, da je bil prosilec, ki v pravdnem postopku nastopa kot tožnik, najemnik stanovanja, skupaj z garažo, lastnik oziroma upravljavec teh prostorov pa je bila Javna agencija za železniški promet. Nadalje je bilo ugotovljeno, da iz kazenske ovadbe z dne 21. 9. 2006 izhaja, da je PP Slovenske Konjice na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki je 6. 8. 2006 v drvarnici C.C. povzročil požar, ki se je razširil tudi v smeri proti garaži najemnika A.A. Garaža in predmeti v njej so v celoti zgoreli. Javna agencija za železniški promet, kot zavarovanec, je imela pri toženi stranki sklenjeno premoženjsko zavarovanje. Organ za BPP je povzel vsebino zavarovalne pogodbe in Splošnih pogojev za zavarovanje premoženja javne železniške infrastrukture RS 2006 (splošni pogoji). Glede na vsebino splošnih pogojev in zavarovalno pogodbo, je tožena stranka presodila, da prosilec v postopku kot tožeča stranka zoper toženca ne more uspeti, torej ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh v predmetnem pravdnem postopku, zato v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da odločitev tožene stranke temelji na domnevi neuspeha v pravdnem postopku. Pojasnjuje, da sta z odvetnikom večkrat hotela rešiti zadevo izvensodno, vendar zaradi arogantnega odnosa Zavarovalnice B. nista bila uspešna. V letu 2009 je vložil zahtevek za BPP, ki mu je bila odobrena za sestavo in vložitev tožbe. Ker je socialni položaj družine zelo težak, bi sredstva iz naslova odškodnine pripomogla k socialnemu položaju družine, ki ga tožena stranka v postopku dodelitev BPP ni niti ugotavljala. Meni, da je do dodelitve BPP upravičen, zato smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, na podlagi izčrpne analize sklenjenega premoženjskega zavarovanja in splošnih pogojev za zavarovanje premoženja javne železniške infrastrukture RS 2006 pojasnila, da prosilec v postopku zaradi plačila odškodnine ne more biti uspešen, in da zato ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Vendar pa tožena stranka po mnenju sodišča ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP ni izpolnjen. Njena odločitev temelji namreč na vsebinski presoji, da garaža (in predmeti v njej), ni bila predmet spornega zavarovanja, vendar gre za presojo, ki jo lahko po proučitvi vseh dokazil opravi le sodišče v pravdnem postopku, in ne organ za BPP v postopku dodelitve BPP. Sodišče želi v zvezi z uporabo 24. člena ZBPP še posebej poudariti, da je zelo težko najti pravo razmejitev med tem, do katere mere lahko služba za BPP presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča v zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tožena stranka v obravnavani zadevi verjetnosti izgleda za uspeh ni utemeljila tako, kot to določa druga alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP, ampak njen zaključek temelji na vsebinski presoji listin vpogledanega pravdnega spisa, torej presoja izpolnjevanja 24. člena ZBPP ni temeljila na zakonu.

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, zaradi česar se finančni kriterij ni ugotavljal. Ker pa po presoji sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij ni bil izpolnjen, bo treba v ponovljenem postopku ugotoviti tudi finančni položaj tožnika. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.