Jedro

Vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe, ne po generalni klavzuli ne po kateremkoli od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške ugovora in predloga za odlog izvršbe (III. točka izreka). Pojasnilo je, da vložitev predloga za dopustitev izrednega pravnega sredstva ni dopusten ugovorni razlog in ga ni mogoče uvrstiti med tiste nenaštete v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Predlog za dopustitev revizije ni takšno pravno sredstvo, ki bi lahko preprečilo izvršbo. Kolikor bi bilo dolžnikovemu predlogu za dopustitev revizije ugodeno in bi vložil revizijo, bi izvršbo preprečila šele odločba Vrhovnega sodišča RS o razveljavitvi izvršilnega naslova. Dotlej ima upnik veljaven izvršilni naslov, na katerega je izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete in ga mora upoštevati. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo, ampak je šele revizija, ki jo bo dolžnik lahko vložil le, če mu bo dopuščeno in ko mu bo dopuščeno. Nevarnost likvidnostnih težav, ki lahko vodijo v stečaj, je posledica realizacije izvršbe in ne predstavlja pravno relevantne nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je napačno stališče, da predlog za dopustitev revizije ni takšno pravno sredstvo, ki bi lahko preprečilo izvršbo. Iz zakonske dikcije 55. člena ZIZ izhaja možnost vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi iz vseh razlogov, ki na kakršenkoli način preprečujejo izvršbo, in ne zgolj iz razlogov, ki so posebej navedeni v tem členu. Vložena revizija oziroma predlog za dopustitev revizije res ne zadržita izvršitve pravnomočne sodbe, vendar je potrebno pri presoji utemeljenosti ugovora upoštevati konkreten življenjski primer. Izvršba na podlagi izvršilnega naslova, ki je predmet revizijskega postopka, predstavlja resen poseg v siceršnje poslovanje. Sodišče mora skladno z navedenim in glede na težo vsebinskih očitkov v predlogu za dopustitev revizije pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko mero strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo sklepa o izvršbi. Sodišče po eni strani priznava obstoj širšega kroga ugovornih razlogov, med katere šteje vse razloge, ki preprečujejo izvršbo, po drugi strani konkretni ugovorni razlog (predlog za dopustitev revizije) presoje iz vidika zakonsko določenega ugovornega razloga po četrti alineji prvega odstavka 55. člena ZIZ. S takšnim naziranjem sprva pravilno odpira možnosti za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, kot to določa 55. člen ZIZ, nato pa zakonsko možnost zapira s subsumiranjem ugovornega razloga pod enega izmed zakonsko določenih razlogov. Presojati bi moralo v ugovoru zatrjevana dejstva in dokazne predloge. Predlog za dopustitev revizije je potrebno šteti kot izredno pravno sredstvo, saj bi drugačno tolmačenje izvotlilo pravico dolžnika do odloga izvršbe. Razlaga, po kateri bi bilo možno kot izredno pravno sredstvo šteti zgolj revizijo, ne tudi predloga za dopustitev revizije, je nedopustna - tudi v primeru vložitve revizije je potrebno slednje presojati tako z vidika formalnih kot vsebinskih razlogov. Pravnomočna sodba, na podlagi katere je sodišče izdalo sklep o izvršbi, je nepravilna in nezakonita, dolžnik se bo na podlagi začete izvršbe v kratkem soočil z likvidnostnimi težavami, slednje lahko vodijo v stečaj.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik pretežno ponavlja trditve iz ugovora in predloga za odlog izvršbe. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe, ne po generalni klavzuli ne po kateremkoli od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 369. člen ZPP, po katerem vložena revizija in še manj predlog za dopustitev revizije ne zadržita izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (3. točka obrazložitve). Prav tako ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati konkreten življenjski primer in vsebinske očitke v predlogu za dopustitev revizije. Zlasti neutemeljeno je dolžnikovo ponavljanje trditev iz predloga za dopustitev revizije, kar ni predmet tega postopka. Sodišče prve stopnje pravilno ni izvajalo predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, ker je to bilo predmet pravde. V dokazne listine je vpogledalo in ne drži očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. S svojo razlago tudi ni ?zapiralo? ugovornega razloga samo pod 4. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ, temveč je pojasnilo, da predloga za dopustitev revizije ni mogoče uvrstiti tudi med tiste nenaštete razloge v 55. členu ZIZ (tretja točka obrazložitve), to je med tiste, ki bi lahko preprečili izvršbo.

7. Tudi glede predloga za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal niti objektivnega pogoja za to. Po prvem odstavku 71. člena ZIZ sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih: [...]. Pravilno je pojasnilo, da predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi1. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na likvidnostne težave in nevarnost stečaja, za kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so posledica realizacije izvršbe. Dolžnik se je imel možnost pripraviti na odtegljaj in racionalizirati poslovanje ter predvidene stroške že od vložitve tožbe dalje. Zato sklicevanje na odlog in da bo v času odloga imel možnost priprave ni utemeljeno.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZPP in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSM I Ip 2171/2010.