Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zato je specialno določbo 40. c člena ZIZ v razmerju do splošne določbe 54. člena ZIZ, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, treba razlagati skladno z namenom novejše določbe, da po izdaji sklepa o izvršbi o vseh nadaljnjih vprašanjih znotraj izvršilnega postopka odloča sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sredstvo izvršbe.
Za odločanje o ugovoru je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino je s sklepom VL 151866/2013 dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino, last dolžnice, v k. o. Šempeter. Izdano je bilo tudi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki mu je bila izvršilna zadeva odstopljena v nadaljnje obravnavanje, je na predlog dolžnice s sklepom VL 151866/2013 z dne 22. 1. 2014, ki je postal pravnomočen 12. 6. 2014, razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (zaznamba hipoteke). Dolžnica je zoper sklep o izvršbi potem, ko ji je bil slednji vročen, vložila ugovor, in sicer na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je ugovor v reševanje odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici. To sodišče pa se je s sklepom izreklo, da za odločanje o ugovoru ni krajevno pristojno. Svojo odločitev je argumentiralo s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-49/2011, Up 274/2011 z dne 16. 1. 2014, ki opozarja, da je posebnost ugovora zoper sklep o izvršbi kot pravnega sredstva tudi v tem, da o njem odloča sodišče prve stopnje, ki je sklep izdalo. Nadalje se je Okrajno sodišče v Novi Gorici sklicevalo na 54. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače. Meni, da v tej izvršilni zadevi ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni (več), zato je za odločanje o ugovoru pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani pa meni, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ne glede na to, ali je to potrdilo izdano utemeljeno ali neutemeljeno, za nadaljnje vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Opozarja na določbo tretjega odstavka 40. c člena ZIZ in prakso Vrhovnega sodišča RS (sklep III R 5/2012). Zato Okrajno sodišče v Ljubljani predlaga, da Vrhovno sodišče RS v sporu o pristojnosti odloči, da je za obravnavanje in odločanje o ugovoru v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
3. Za odločanje o ugovoru (in nadaljnje postopanje) v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
4. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje kot pristojnemu sodišču, pristojnosti ne sprejme, mora zadevo predložiti sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V kompetenčnih sporih med okrajnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče (drugi odstavek 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker gre v konkretni zadevi za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, je za odločanje o kompetenčnem sporu pristojno Vrhovno sodišče. 5. Pravilno je stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL, ki je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno za vodenje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine po prvem odstavku 40. c člena ZIZ) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi. To pa ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne. Določbo 40. c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Kljub morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti s strani sodišča, ki mu je bila zadeva kot krajevno pristojnemu glede na dovoljena sredstva izvršbe že odstopljena, se zadeve ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), pač pa se pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo, ustali. Razlog izključne pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za fazo dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je informatizacija izvršilnega postopka, ki zagotavlja poenostavitev in pospešitev izdaje sklepa o izvršbi. Po trenutku, ko je zadeva odstopljena drugemu sodišču glede na sredstvo izvršbe, pa bi bilo nesmiselno, da bi se zadeva vračala v odločanje centralnemu oddelku. Zato je specialno določbo 40. c člena ZIZ v razmerju do splošne določbe 54. člena ZIZ, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, treba razlagati skladno z namenom novejše določbe, da po izdaji sklepa o izvršbi o vseh nadaljnjih vprašanjih znotraj izvršilnega postopka odloča sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sredstvo izvršbe.
6. Odločba Ustavnega sodišča RS, na katero se sklicuje Okrajno sodišče v Novi Gorici, v ničemer ne spreminja ustaljenega stališča Vrhovnega sodišča glede vprašanja pristojnosti za odločanje o ugovoru, saj je težišče ustavne odločbe in njen poudarek v tem, da o ugovoru kot pravnem sredstvu odloča prvostopenjski organ, zato je treba morebitne formalne pomanjkljivosti ugovora obravnavati mileje kot v postopku s pravnimi sredstvi, ki jih obravnavata pritožbeno ali Vrhovno sodišče, ne pa določitev za odločanje o ugovoru krajevno pristojnega sodišča prve stopnje.
7. Glede na navedeno je po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi za odločanje v izvršilnem postopku še vedno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljeno sredstvo izvršbe, v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Novi Gorici.(1) .
Op. št. (1): Sklep VS RS I R 45/2013, III R 5/2012, III R 51/2010.