Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta izpolnjena pravna standarda „takojšnjega uveljavljanja procesnih kršitev“ in „nekrivde“ iz prvega odstavka 286. b člena Zakona ob pravdnem postopku.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta izpolnjena pravna standarda „takojšnjega uveljavljanja procesnih kršitev“ in „nekrivde“ iz prvega odstavka 286.b člena Zakona o pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ni obstajalo soglasje tožnikov, da bo toženec na solastni nepremičnini zgradil oporni zid s temeljem, in zavrnilo višji vmesni ugotovitveni zahtevek (glej prvi odstavek I. točke izreka prvostopenjske sodbe). Odločilo je, da je toženec dolžan odpraviti nepravilnosti in vzpostaviti prejšnje stanje z odstranitvijo opornega zidu s temeljem, in zavrnilo višji tožbeni zahtevek (glej drugi odstavek I. točke izreka prvostopenjske sodbe). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (glej prvi in drugi odstavek II. točke izreka prvostopenjske sodbe). Med drugim je ugotovilo, da tožnika nista soglašala z gradnjo podpornega zidu s temeljem, in zavrnilo toženčeve dokazne predloge (postavitev izvedenca gradbene in geomehanske stroke ter zaslišanje prič F. P., E. M. in R. V.).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da jo je v prvem odstavku I. točke izreka razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrglo. Razveljavilo jo je tudi v drugem odstavku I. točke izreka, in sicer le v delu, ki se nanaša na dolžnost toženca na lastne stroške odpraviti nepravilnosti, in v II. točki izreka. Sicer je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Poudarilo je, da se je prvostopenjsko sodišče opredelilo glede nujnosti gradnje zidu. Sicer ni razpolagalo s strokovnim znanjem in ni izvedlo predlaganih dokazov, vendar ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženec očitkov ni podal na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ko bi ob ustrezni skrbnosti mogel in moral opaziti, da sodišče predlaganih dokazov ne bo izvedlo. Sodišče bi moral opozoriti, da vztraja pri izvedbi dokazov, in podati ustrezne razloge. Ker tega ni storil, so njegove pritožbene trditve neupoštevne (prvi odstavek 286.b člen ZPP).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženec vložil predlog za dopustitev revizije. V njem s sklicevanjem na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije(1) in revizijskega sodišča(2) izpostavlja vprašanji: „1. Ali zavrnitev dokaznega predloga sodi v sfero dejanskega stanja ali v sfero procesnega prava?“ in „2. Ali sta izpolnjena pravna standarda „takojšnjega uveljavljanja procesnih kršitev“ in „nekrivde“ iz prvega odstavka 286.b člena ZPP?“

4. Odgovora tožnikov revizijsko sodišče ni upoštevalo, saj ZPP v postopku s predlogom za dopustitev revizije, ki ni kontradiktoren, takšne vloge ne predvideva.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-77/01 z dne 4. 3. 2004. Op. št. (2): Odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 438/99 z dne 24. 2. 2000, II Ips 431/2003 z dne 21.10.2003, II Ips 120/2001 z dne 6. 12. 2001 in II Ips 663/96 z dne 23. 4. 1998.