Jedro

Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju.

Osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca.

Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (I. točka izreka). Zavrglo je predlog za obnovo postopka (II. točka izreka). Zavrglo je kot prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 21. 10. 2020 in 19. 3. 2021 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi poslan na naslov, na katerem ima dolžnik, ki je gospodarska družba, registriran sedež. Pisanja ni bilo mogoče vročiti in je vročevalec 23. 10. 2020 v hišnem predalčniku pustil obvestilo kje je pisanje z navedbo, da lahko naslovnik prevzame pisanje v roku 15 dni. Ker naslovnik v roku ni prevzel pisanja, je vročevalec 9. 11. 2020 pustil pisanje v hišnem predalčniku. Dolžnik ni uspel omajati pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi. Zgolj dejstvo, da je imel tudi upnik na istem naslovu registriran sedež, samo po sebi ne pomeni, da vročitev sklepa ni bila pravilna niti na slednje ni mogoče sklepati zgolj zaradi predalčnika z več režami za različne naslovnike. Na vročilnici je vročevalec navedel, da je pisanje pustil v hišnem (izpravnem, nepoškodovanem, zaprtem) predalčniku, dolžnik pa z navedbami teh dejstev ni uspel ovreči, saj ni zatrjeval niti dokazoval, da hišni predalčnik ni primeren. Nasprotno, celo je navedel, da je imel upnik dostop do vsebine poštnih predalčnikov z nezaklenjene notranje strani. Dolžnik bi se moral in mogel zavedati, da ureditev hišnih predalčnikov, da so z notranje strani dostopni tudi drugim in ne zgolj naslovniku, ni ustrezna in lahko privede, da se z določeno pošiljko ne bo uspel seznaniti. Gre za okoliščino iz sfere dolžnika in ne za napake pri vročitvi. Predlog za obnovo postopka ne vsebuje navedbe zakonitega razloga za obnovo postopka. Predlog je nepopoln.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ne drži, da ni navedel utemeljenih razlogov, da vročitev ni bila opravljena pravilno, kar izhaja iz obrazložitve sodišča, le da poskuša krivdo nesprejemljivo preložiti na dolžnika. Potrebno je upoštevati jasno sodno prakso. Na nabiralniku je iz zunanje strani večje število rež za pošto, tako da okoliščina, da je nabiralnik z notranje strani nezaklenjen, ne more biti razlog, da je sodišče brez izvajanja dokazov zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Prav tako je predlagal zaslišanje strank, kar bi moralo sodišče izvesti glede na trditve dolžnika v predlogu, da je očitno upnik, ki je imel dostop do nabiralnika, skril pisanja, da se dolžnik z njimi ne bi seznanil, ker je edini interes za takšno ravnanje imel upnik, saj ni želel, da bi dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi glede na to, da dolžnik upniku ne dolguje ničesar, da nima terjatve do njega. Iz predloga dolžnika za obnovo postopka je jasno, da je bil podan iz razloga, ker stranki z nezakonitim postopanjem, z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ne drži, da ni bil podan zakoniti razlog, na podlagi katerega se vlaga obnova postopka in da je predlog nepopoln, saj je dolžnik navedel zakoniti razlog, ga opisal, predlagal dokaze, pri čemer zgolj, ker ni izrecno navedel materialnega predpisa 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ne pomeni, da je predlog nepopoln oziroma ni naveden zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova postopka, saj mora sodišče poznati pravo.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da gre v resnici za naklepna protipravna ravnanja dolžnika kot pravne osebe in direktorja ter edinega družbenika, ki je pri upniku naročil tri zaporedne pakete storitev, čeprav je že ob naročilu načrtoval, da storitve ne bo plačal ali drugače poravnal. Dolžnik je vseskozi vedel za izvršilni postopek, saj ga je o tem najprej seznanil upnik, tudi o nameri, še preden je bil vložen, vendar je bil očitno prepričan, da upnik ne bo mogel od pravne osebe ničesar izterjati. Dolžnik je bil s strani upnika izrecno seznanjen z vložitvijo predloga za izvršbo in pravilno ter pravočasno seznanjen s sklepom o izvršbi in vsemi nadaljnjimi sklepi v zadevi. Res gre za specifično situacijo, pa ne zaradi upnika, saj dolžnik s svojimi navedbami izrazi, da ima poštni predalčnik, ki omogoča manipuliranje s seznanitvijo oziroma prejemom in vročitvijo pošte. Dolžnik lahko za katero koli pošto reče, da je ni prejel, da je bila pošiljka napačno vstavljena ali vročena ali da mu je bila odtujena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik utemeljeno navaja, da zaključek sodišča prve stopnje pomeni prelaganje krivde za stanje poštnega nabiralnika in načina vročitve na dolžnika. Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju. V predlogu za obnovo postopka (ki ni nepopoln, kot bo pojasnjeno) je dolžnik zatrjeval, da so na sprednji strani posamezne reže za različne prejemnike, da je v notranjosti pošta padla v enotno škatlo za vse naslovnike, da so do te imeli ključe vsi uporabniki prostorov, tudi stranki, da si je iz škatle vsak od naslovnikov vzel svojo pošto, da je upnik vzel oziroma skril pošto, ki se nanašala na dolžnika. To osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca. Tedaj ne bi mogel postati pravnomočen in dolžniku bi bila odvzeta pravica do sodelovanja v postopku. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

6. Dolžnik tudi utemeljeno navaja, da je iz predloga za obnovo postopka izhajalo, da je bil podan iz razloga, ker stranki z nezakonitim postopanjem, opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To je zapisal v petem odstavku na tretji strani predloga poleg ostalih trditev, da se ni mogel seznaniti s sodnim pisanjem, da mu je upnik preprečil, da bi dal ugovor zoper sklep o izvršbi. Prav tako utemeljeno navaja, da zato, ker morebiti ni izrecno navedel materialnopravnega predpisa 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ne pomeni, da je predlog nepopoln, da ni naveden zakoniti razlog, saj mora sodišče poznati pravo. Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP1. Če bi dolžnik navedel samo materialnopravni predpis, hkrati pa ne trditev o vsebini obnovitvenega razloga, se pravi bi bilo obratno, predlog ne bi bil popoln. Če pa je navedel trditve in opustil zgolj navedbo materialnopravnega predpisa, predlog ni nepopoln. V tem primeru je dolžnik podal zadostne trditve, zato je bil predlog za obnovo postopka popoln.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravno in zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Moralo bi izvesti relevantne dokaze, kar je njegova naloga. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka. Zato je ugodilo pritožbi dolžnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vroči oba predloga dolžnika v odgovor upniku. Odvisno od odgovora naj izvede relevantne dokaze in ponovno odloči o predlogih.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VS RS II Ips 847/2009.