Jedro

ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim zemljiškoknjižni pomočnik ni dovolil vpisa hipoteke pri predmetnih nepremičninah. Predlagateljica namreč ni uspela izkazati identitete med zemljiškoknjižnim lastnikom in osebo, ki je v listini označena kot zastavitelj.

2.Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Strinja se z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in sicer da je v zemljiško knjigo vpisani lastnik 1994 umrl, da je bil po njem sicer voden zemljiškoknjižni postopek, vendar predmetna nepremičnina ni bila predmet dedovanja. Za ureditve stanja je zato potreben sprejem dodatnega sklepa o dedovanju. Predlagateljica meni, da je sodišče kršilo načelo ekonomičnosti postopka, saj bi moralo namesto dokončne zavrnitve predloga zemljiškoknjižni postopek prekiniti in počakati na pravnomočnost dodatnega sklepa o dedovanju. S svojim ravnanjem je predlagateljico prisililo v vložitev novega predloga, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Prekinitev (ki bi sicer lahko temeljila na določbi 9. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1) zato ni smiselna. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju. Določba ni sama sebi namen, ampak pomeni realizacijo temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka, zlasti začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), oblikovalnega učinka vpisov (7. člena ZZK-1), načela pravnega prednika (9. člen ZZK-1 in zlasti načela vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1). Predlagatelji si ne morejo ustvariti prednosti pri vpisu na način, da vlagajo v trenutku vložitve predloga neizvršljiv predlog in nato predlagajo prekinitev postopka.

5.Ker ni več sporno, da se vpis hipoteke predlaga v breme osebe, ki (še) ni zemljiškoknjižni lastnik, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 5, 7, 9, 10, 120, 147 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.